Zadruge in Slovenci v Italiji

Zakaj, zadruge? Mar je zadružništvo, s katerim so se Slovenci reševali v drugi polovici 19. stoletja, ko so v času uveljavljanja kapitalizma začeli gospodarsko precej zaostajati za drugimi narodi avstrijske monarhije, še zanimivo? Če se ozremo čez mejo v Furlanijo - Julijsko krajino, temu lahko pritrdimo, saj podatki potrjujejo, da zadruge bolje kljubujejo krizi kot druge podjetniške organizacije. V zadnjih treh letih se je število zadrug v Furlaniji - Julijski krajini resda zmanjšalo za tri odstotke, in sicer s 1196 na 1157, a se je število registriranih podjetij v istem obdobju zmanjšalo za več kot pet odstotkov, piše v tedniku Mladina Meta Krese. Bralcem predstavlja v članku z naslovom En človek, en glas, zadruge, ki izdajajo Novi Matajur, Dom in Primorski dnevnik, Zadružno kraško banko, Društveno prodajalno na Opčinah in tržaško Kmetijsko zadrugo. Mladina prinaša tudi mnenje, ki ga o zadružništvu in zlasti o njegovi zgodovini med Slovenci v Italiji predsednik družbe KB 1909 Boris Peric. V reportaži se omenja tudi finančni krah tržaških Delavskih zadrug (Cooperative operaie). To se je zgodilo, ker vodilni zadruge niso vodili na podlagi zadružnih vrednot, transparentnosti in etične odgovornosti.