Svet v skodelici

Andrea Illy je pred meseci praznoval petdeseti rojstni dan, letos pa je tudi deset let, odkar mu je italijanska veja revizijske hiše Ernst & Young podelila nagrado za podjetnika leta. V utemeljitvi je takrat pisalo, da predstavnik tretje generacije tržaške dinastije podjetnikov kave »najbolje izkorišča strateške priložnosti, ki jih gospodarstvo ponuja na državni in globalni ravni«. Predsednik in pooblaščeni upravitelj družbe illycaffè pa je v zadnjem obdobju še bolj zaseden in zatopljen v delo, saj ga je nov izziv (oziroma »priložnost na državni in globalni ravni«) povsem prevzel. To je svetovna razstava Expo 2015 v Milanu, katerega uradni partner je illycaffè. Od 1. maja do 31. oktobra bosta v italijanski ekonomski prestolnici v ospredju hrana in trajnostni razvoj, ena od devetih tematskih poti pa zadeva prav kavo.

Illycaffè in vi v prvi osebi vlagate veliko energij v milanski Expo. V nekem intervjuju ste izjavili, da so ti dogodki spreminjali usode držav in da podobno lahko velja tudi za Italijo. Kako to mislite?
To je v prvi vrsti priložnost za investicije in zaposlovanje, Expo lahko prispeva k sprožitvi ponovne gospodarske rasti. Če upoštevamo neposredne in posredne investicije ter kooperante, je ekonomski impulz še predvsem za Milan čudovit. Ta impulz pa lahko povzroči prehod z negativnega na pozitivni BDP v prihodnjem letu.
Poleg tega bo neposredno vplival na izvozno dejavnost. Živilski sektor je ogromen in italijanska kuhinja je nedvomno med najbolj cenjenimi na svetu. Izvoz avtentičnih prehrambnih izdelkov iz Italije pa predstavlja samo tretjino svetovnega trga italijanske kuhinje: računajo, da znaša poraba italijanskih jedi po svetu okrog 90 milijard evrov, ampak pravi italijanski izvoz v tem sektorju obsega 35 milijard evrov. Ta vsota se lahko podvoji s pomočjo učinkovite komunikacije in promocije v Milanu.
Nenazadnje pa imamo tudi posredne pozitivne učinke, saj bo Expo okrepil imidž italijanske kreativnosti, dinamičnosti in kakovosti. Pomislimo še na turiste, ki bodo prvič obiskali Italijo, jo bodo vzljubili in se bodo želeli vrniti v to državo.

Ali so svetovne razstave lahko odločilne tudi v času globalizacije in interneta, ko ni več razdalj in je marsikaj na dosegu računalnika?
Da. Ni dvoma, da svetovni splet vsem olajša delo, lahko pa zatrdimo, da bo to prvi pravi digitalni Expo. V Šanghaju pred štirimi leti tehnologija ni bila tako razvita kot danes, kitajske oblasti pa niso bile tako naklonjene digitalizaciji. V resnici prvič slišim tovrstno razmišljanje, tej temi bi se veljalo posvetiti. Kar se nas tiče, bomo v sektorju kave poskrbeli za poudarjeno digitalizacijo, da bodo vsebine na voljo vsem po svetu. Tako bomo podvojili število obiskovalcev, ker bo digitalni del razstave permanenten. Expo kot tak traja šest mesecev, “digitalni Expo kave“ pa se nadaljuje.

Novembra ste bili v Ljubljani na predstavitvi slovenskega paviljona. Slovenija je majhna država z nemalo težavami, kljub temu pa se je potrudila in se odločila za samostojen nastop na Expu, ki bo potekal pred njenim domačim pragom. Ali se bo ta naložba obnesla?
Seveda se bo, iz več razlogov. Slovenija je krasna dežela, njene lepote pa so morda vsaj delno še nepoznane. Veliko ljudi jih mora šele odkriti, zato je paviljon lepa priložnost za turistično promocijo Slovenije. Poleg tega sta tako Slovenija kot Furlanija-Julijska krajina del Srednje Evrope, imata skupne korenine in dobro bi bilo staviti tudi na srednjeevropsko zgodovinsko dediščino. V Milanu pa bo še zlasti govor o živilskem sektorju in obiskovalcem bo treba razložiti, da so slovenski proizvodi cenjeni ter da jih Slovenija trži v tujini. Zaradi vsega tega je prav, da Slovenija nastopa na Expu.
Pa še nekaj. Vezna nit svetovne razstave sta zaščita okolja in trajnostni razvoj, ki nista samo spoštovanja vredni temi, ampak vsesplošni težnji, ki sta za našo prihodnost neobhodno potrebni. Slovenija je na to posebno občutljiva, s svojimi lepimi gozdovi in polji ima veliko povedati.