Trgovinski zbornici na poti združitve

Trgovinski zbornici iz Trsta in Gorice sta stopili na pot združitve v enotno Trgovinsko zbornico Julijske krajine, ki bi morala zagotoviti tudi predstavništvo gospodarskih dejavnosti Slovencev v Italiji. Zadevni sklep sta 27. februarja sprejela sveta obeh zbornic, ki bosta zdaj v kratkem besedilo sklepa posredovali italijanskemu ministrstvu za gospodarski razvoj, ki bi moralo po predhodnem dogovoru s stalno konferenco med državo, deželami ter avtonomnima pokrajinama Trento in Bocen izdati odlok o ustanovitvi nove skupne zbornice. Če bo vse šlo brez zapletov, bi se moral postopek zaključiti v teku desetih mesecev oz. leta dni, ko bi prišlo do volitev za oblikovanje organov skupne trgovinske zbornice.
Sklep o združitvi je pomembna etapa v okviru zgodbe, ki se je bila začela pred letom dni. Kot so na današnji (28. februarja) predstavitvi v prostorih tržaške Trgovinske zbornice dejali predsednika zbornic iz Trsta in Gorice, Antonio Paoletti in Gianluca Madriz, ter skupni generalni sekretar Pierluigi Medeot, je do sklepa o združitvi prišlo v želji po združevanju moči, da bi še naprej zagotavljali storitve podjetjem na Tržaškem in Goriškem in nudili konkretne odgovore teritoriju, sinergije pa bo mogoče razvijati npr. na področjih ladjedelništva, pristanišč in letališč. Snujoča se tržaško-goriška zbornica bi bila s 83 milijoni evrov premoženja najbogatejša trgovinska zbornica v Furlaniji Julijski krajini, štela pa bi 35.000 podjetij. Z združitvijo pa v Trstu in Gorici želijo poudariti predvsem geo-ekonomsko specifiko tukajšnjega območja in njegovo čezmejnost, pa tudi racionalizirati stroške oz. dana sredstva izkoristiti na čim boljši način.
V sklepu o združitvi je tudi člen, ki govori o potrebi po tem, da se v statut nove zbornice vključi zagotovilo o predstavništvu gospodarskih dejavnosti slovenske manjšine v zborničnih organih skladno z veljavnimi določili. Člen so vključili na pobudo predstavnika Kmečke zveze v odboru tržaške Trgovinske zbornice Walterja Stanisse in je bil sprejet soglasno, zaradi česar se bo po Stanissovih besedah slovenska komponenta v zbornici počutila še bolj doma. S tem sklepom pa so okrepili položaj Dežele FJK pri prizadevanju za uveljavitev deželne specifičnosti, ki jo danes nekateri postavljajo pod vprašaj.