Politična in medijska propaganda o fojbah

V 90-ih letih se je v Italiji stopnjevala medijska pozornost do pobojev italijanskih državljanov v letih 1943 in 1945 (poenostavljenih z izrazom »fojbe«) in odhoda Italijanov iz Istre in Dalmacije. Temo je italijanska politika (najprej desnica, nato tudi levica) prikazala s površnimi podatki, mediji pa še danes nekritično širijo propagando. Knjigo Fenomenologia di un martirologio mediatico (založba Kappa Vu) so v petek predstavili v polni dvorani Novinarskega krožka. Večer je povezovala Claudia Cernigoi: dejala je, da so zgodovinarji, ki opozarjajo na uradne podatke o številu žrtev, redno tarče kritik.
Avtor je mladi Videmčan Federico Tenca Montini, ki je diplomsko nalogo s sociološke fakultete na milanski univerzi Bicocca dopolnil in objavil ob pomoči tržaških zgodovinarjev. Med mentorji je bil Jože Pirjevec: »Ta diplomska naloga mi je dvignila moralo. V italijanskem okolju se predvsem okrog 10. februarja vsakič ponavljajo iste netočnosti v slogu ‘Minculpopa’.« Očitno pa obstajajo tudi »žive intelektualne sile, ki so sposobne iti proti toku«. Razložil je, da so temo fojb začeli izkoriščati že v 40-ih letih. Takrat se je pojavila primerjava med pokolom v Katinskem gozdu in fojbami: »V obeh primerih gre za grozodejstva, ki pa sploh niso primerljiva.« Opozoril je, da so drugi zločini mnogo manj znani, npr. pokol, ki so ga Globocnikovi vojaki izvedli v vasi Lipa v Istri. V 90-ih letih je naklepna polemika o fojbah privedla do tega, da je tema danes vsedržavna. Levica pa je od desnice prevzela tudi netočnosti propagande: »V teh letih smo slišali, da je šlo za genocid, da je bilo 30 ali 40.000 Italijanov ubitih samo, ker so bili Italijani, minister Gasparri je celo izustil, da je bilo žrtev za en milijon.«
Tenca Montini je predstavil nekaj primerov potvarjanja zgodovine in površni film televizije RAI, za katerega je dala pobudo desnosredinska vlada. Izpostavil je, da se Jugoslovani v filmu Srce v breznu »pojavijo čez noč, brez vsakršnega zgodovinskega ozadja ali razlage«. Vrhunec propagandne kampanje je bil sporni govor predsednika Napolitana leta 2007, na katerega se je ostro odzval hrvaški predsednik Stipe Mesić. »Ko tistega govora ne bi bilo, verjetno ne bi prišlo do spravnega koncerta treh predsednikov v Trstu, ki ima velik simbolni pomen,« meni avtor.