Koncert in pisateljeva beseda skupaj za pomoč potrebnim

Na četrtkovi dobrodelni prireditvi v Kosovelovem domu v Sežani je bil glavni akter tržaški pisatelj Boris Pahor ob mladi pevki Severini Gjurin in njenem bratu Galu, vsestranskem umetniku, avtorju glasbe, ki poje in igra na klavir in kitaro. S čarobno glasbo sta umetnika sama in z glasbeno skupino, ki so jo sestavljali še Blaž Celanec (tolkala), Domen Gracej (trobenta), Miha Kraker (kitara) in Matej Tekavčič (bas), na dobrodelnem koncertu Spomladnice razveselili obiskovalce. Po kritju najnujnejših stroškov bodo od izkupička prodanih vstopnic in zgoščenk denar v sodelovanju z Društvom Jaka Štoka s Proseka, ki skrbi za Pahorjevo knjižnico, namenili pomoči potrebnim na Proseku oz. v Občini Trst, katere častni meščan je Pahor od lanskega avgusta.

V pogovoru z novinarkama Primorskega dnevnika in Radia Koper Poljanko Dolhar in Nevo Zajc je Pahor poudaril identiteto narodov in se ob tem navezal na Srečka Kosovela, ki je že leto pred smrtjo omenjal in poudarjal identiteto evropskega človeka. »Vendar pa Evropa ni zvesta sama sebi, glasbi posameznih narodov, ampak povzdiguje vse tisto, kar prihaja od zunaj. Zakaj pozabljate svojo kulturo, glasbo, književnost …? Pomembno vlogo igrajo kapital, diktatura, banke, tehnika in danes neevropski človek,« je poudaril Pahor, ko je tekla beseda o zelo majhni zastopanosti slovenske glasbe v medijih, še zlasti na radiu, ko se vrti predvsem angleška glasba in imajo po Galovih besedah od tega dobiček založniki. Denar odteka v tujino, slovensko glasbo pa slišimo samo v nočnih programih, na nekaterih radijskih postajah pa je potrebno še plačevati za intervjuje.

Vendar pa je bila tokratna glasba mladih ustvarjalcev prijetna za ušesa. »Glasba je nekaj elitnega. Glasba današnjih dveh mladih ustvarjalcev je ravno prav kratka, da se človek zaljubi vanjo in potem mu manjka. Zelo sem zadovoljen, da se posvečate glasbi, ki ne kriči, ne dela neumnosti na odru, se ne slači … Za časa Titove države me Sežana ni imela rada, ker sem bil kritičen do enopartijskega sistema. A vseeno je današnja vstopnina 15 evrov previsoka in če bi bila nižja, bi na prireditev prišlo več obiskovalcev,« je dejal Pahor o glasbenem poklonu, ki sta mu ga namenila mlada glasbenika, in medsebojnem sodelovanju. To se je pričelo že leta 2009 na literarnem festivalu Vilenica in ga je Pahor opisal v Knjigi o Radi, ki je izšla pri Mladinski knjigi predlani.

Pahor je bil tudi kritičen do italijanske družbe, ki ne mara, da se govori o fašizmu in kaj je Italija počela v tistem obdobju. Prav mladi tudi nimajo kje izvedeti kakšne so bile grozoto fašizma v20. stoletju, ki jih med drugim Pahor opisuje v Nekropoli, ki je izšla 1967 leta in je bila prevedena v 17 jezikov. Pahor je z velikim zadovoljstvom sprejel Galovo povabilo na javni kongres v Ljubljano, če bo živ in zdrav, seveda.
Olga Knez