Pelo Malo

Če si lahko še enkrat izposodimo prepričanje Darka Bratine, ki je trdil, da so filmi izredna priložnost tudi za potovanja in spoznavanja drugih, oddaljenih svetov, delo Pelo Malo oseminštiridesetletne režiserke Mariane Rondón, to teorijo absolutno potrjuje.
Film, ki je bil nagrajen na festivalu v San Sebastianu in je lani v Turinu prejel nagrado za najboljšo žensko vlogo pripoveduje o Juniorju, devetletnem dečku, ki z brzposelno mamo in manjšim bratcem živi v predmestju milijonske prestolnice. Njegov oče je umrl pred nedavnim, kot žrtev ene tolikih vojn za oblast v barriosih Caracasa.
Junior je očetu zelo podoben; temnopolt, s kodrastimi lasmi, ki si jih hoče na vsak način zravnati, da bi se lahko z novo pričesko tudi postavil za šolsko sliko.
Marta, Juniorjeva mama pa teh sinovih poz nikakor ne mara. Sina ne razume, in noče sprejeti njegovih bizarnih sanj in projektov in sploh ideja, da bi se deček oblačil kot pop zvezdniki se ji gnusi.
Junior tako najde veliko prijateljico v babici, očetovi mami, ki se trudi, da bi vnuku omogočila drugačno in lepšo prisotnost od tiste, ki je je bil deležen njen sin.
Kodrasti deček si pomaga kot ve in zna in išče ljubezni pri mali prijateljici in pri Mariu, prodajalcu vžigalic.
Vseeno pa si Junior na vsak način želi mamine pozornosti in za to je pripravljen na vse, celo na to, da se odpove vsem sanjam in željam...
Pomanjkanje materinih objemov in frustracije, s katerimi Marta greni sinov otroški vsakdan, kot tudi nevidno nasilje, ki je v neskončnih stolpnicah še kako zaznavno, naredijo iz tega malega filma, veliko zgodbo. Zgodbo, ki je ob pripovedovanju odmaknjenih družinskih dinamik postavljena tudi v realen čas, saj v ozadju sledimo dogodkom v Venezueli in hudi bolezni predsednika Huga Chaveza. (Iga)

Pelo Malo
Režija: Mariana Rondón
Igrajo: Beto Benites, Samantha Castillo, Samuel Lange Zambrano, Nelly Ramos in Maria Emilia Sulbarán
Venezuela, Argentina 2013
Ocena: ★★★★