Arhitekt, izumitelj in nesojeni minister

Da Maks Fabiani ni bil le najpomembnejši arhitekt na začetku prejšnjega stoletja, pač pa tudi urbanist in iznajditelj, dokazuje velika razstava v umetniškem in kulturnem centru Škerk v Trnovci. Dodatne informacije o tem velikem Kraševcu dopolnjuje slikovit dvojezični katalog.
Rodil se je v patriarhalni družini Fabiani v Kobdilju. Mama Carlotta Kofler, rojena v Trstu, vendar po rodu Južnotirolka, je možu Antonu povila 14 otrok, Maks je bil dvanajsti. Otroci so se že v mladih letih naučili treh jezikov: slovenščine, italijanščine in nemščine, dekleta – bilo jih je 7 – so dokončale srednjo šolo, medtem ko so fantje morali diplomirati na gimnaziji ali univerzi. Maks se je po končani realki v Ljubljani vpisal na dunajsko tehniško fakulteto, brat Edmund je bil visoki svetovalec pri cesarskem namestništvu v Trstu, Willy funkcionar pri avstrijskem Lloydu, Karl oficir trgovske mornarice, Pepi gospodar domačije v Kobdilju, kjer so pridelovali sloviti picolit. Luis dvorni svetovalec v Trstu in Anton, ki se je izselil v Ameriko.
O dejavnostih družine Fabiani v Kobdilju, ki so jo po domače imenovali Seržantovi, so v pritličnih prostorih Škerkove domačije razstavljeni dokumenti in fotografije, ki prikazujejo obenem veliko pozornost, ki jo je veliki arhitekt namenil ne le Kobdilju in Štanjelu, pač pa tudi ostalim bližnjim kraškim vasem.
V obsežni dvorani v prvem nadstropju si je moč ogledati arhitekturne stvaritve Maksa Fabianija v Trstu, Ljubljani, Gorici, Dunaju in Konopištu. Tu izvemo, da je bil Maks v najožjem krogu svetovalcev prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateremu je preuredil dvorec v Konopištu. Kazalo je celo, da bo prevzel ministrstvo v vladi, ki bi jo po smrti Franca Jožefa vodil Franc Ferdinand.