»SSG nikomur ne odjeda denarja«

Eni zadovoljni, drugi razočarani. Eni prepričani, da je bil scenarij pričakovan in da je bilo v danih pogojih težko doseči kaj več, drugi prav tako prepričani, da je nekaterim zmankalo poguma za ambicioznejše projekte. Nova porazdelitev italijanskih gledališč na teatre nacionalnega interesa, relevantnega kulturnega pomena in centre za gledališko produkcijo, je v deželnih kulturnih krogih resnici na ljubo sprožil kar nekaj nejevolje.
Posvetovalna komisija pri italijanskem kulturnem ministrstvu je v teh dneh predstavila svoj predlog klasifikacije gledališč. Ta so se morala sama odločiti, za katero kategorijo se bodo potegovala, končna odločitev pa je, po predhodnem preverjanju, ali upoštevajo kriterije in pogoje, ki jih predvideva ustrezni ministrski dekret, pripadla ministrski komisiji pod predsedovanjem prof. Luciana Argana. Status nacionalnega gledališča je pripadel sedmim italijanskim gledališčem, na seznamu tako imenovanih TRIC - gledališč relevantnega kulturnega pomena - se je znašlo devetnajst gledaliških hiš, deset pa na tistem, ki združuje centre za gledališko produkcijo. Seznami niso dokončni, saj bo komisija nadaljevala z delom in preučila položaj še nekaterih gledališč, ki bi lahko bila uvrščena na seznam centrov za gledališko produkcijo.
Komisija je ocenila, da bosta odslej v Furlaniji Julijski krajin dve gledališči relevantnega kulturnega pomena - Slovensko stalno gledališče in Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine Il Rossetti - ter en center za gledališko produkcijo - videmski CSS (Stalno gledališče za inovacijo FJK). Tržaško stalno gledališče Contrada, ki se je potegovalo za status gledališča relevantnega kulturnega pomena, je ostalo brez uvrstitve, marsikdo pa upa, da bo naposled uvrščeno med centre za gledališko produkcijo (kjer so se v bistvu znašla zasebna stalna gledališča, ki so izpadla iz kategorije TRIC).
Predsednica SSG Breda Pahor obžaluje težave gledališča Contrada in upa, »da bodo zanj našli ustrezno umestitev ter da bo kot doslej deležno javnih sredstev. Isto velja za Videm. Težav drugih se nikakor ne morem veseliti, odločno pa zavračam niti ne tako prikrite kritike, da SSG komurkoli odjeda denar. Slovensko stalno gledališče je bilo uvrščeno med gledališča relevantnega kulturnega pomena, ker izpolnjuje predvidene pogoje: ker ima dovolj veliko dvorano, ki jo samo tudi vzdržuje, ker ima lasten ansambel, ki pripravlja gledališke produkcije za različne starostne skupine, ker od nekdaj uprizarja moderne in sodobne italijanske avtorje. Ker skratka že vrsto let zadostuje pogojem, ki jih predvideva tudi nov ministrski dekret. Ker pa gre za manjšinsko gledališče, so kriteriji nekoliko "omiljeni" oziroma prilagojeni njegovi specifiki; tako je na primer število predstav, ki jih mora odigrati v domači dvorani, nekoliko nižje kot za ostala gledališča TRIC. Manjšinskim teatrom nov dekret zagotavlja tudi približno enako vsoto javnih sredstev kot so jih prejemala pred njegovo odobritvijo.«
Tudi Deželno stalno gledališče Rossetti je vložilo kandidaturo za mesto v skupini gledališč relevantnega kulturnega pomena, čeprav je bilo v preteklih mesecih kar nekaj "pritiskov", da bi se v navezi z videmskim CSS potegovalo za status gledališča nacionalnega interesa. To možnost sta podpirala zlasti predsednik CSS Alberto Bevilacqua in deželni kulturni odbornik Gianni Torrenti. Predsednik Rossettija Miloš Budin pa je od vsega začetka zagovarjal drugačna stališča.
»Če na zadevo gledamo objektivno in pošteno, potem po mojem mnenju ni dvoma, da naše gledališče spada v skupino tako imenovanih TRIC. Ne delujemo v deželi z več milijoni prebivalcev, tudi Trst ni milijonsko mesto: že zaradi teh demografskih značilnosti ne bi mogli doseči parametrov za uvrstitev med nacionalna gledališča.«
P