Radijski oder: 70 let ljubezni

V polni dvorani (vsaj kar zadeva parter) Kulturnega doma v Trstu je 5. februarja potekala slavnostna akademija ob 70-letnici Radijskega odra z naslovom Vse to je ena sama ljubezen. Slovesnost je sklenila leto dni trajajoče obdobje pobud in dogodkov, ki so jih pri Radijskem odru posvetili obeleženju častitljivega jubileja, oblikovalo pa jo je okoli štirideset članov zasedbe, pri kateri so izrazit pečat dali zlasti mlajši. Za scenarij je poskrbela Maja Lapornik, ki je bila skupaj s scenografom Andrejem Pisanijem tudi režiserka prireditve, katere rdeča nit je bila predvsem ljubezen v številnih razsežnostih: ljubezen do slovenskega jezika, govorjene besede, zborne izreke, radijskega medija in drugih vrednot, ki so prevevale delo Radijskega odra v teh 70 letih.
Pomen govorjene besede in vloge Radijskega odra je v slavnostnem nagovoru poudaril lektor Jože Faganel, ki je zgoščeno orisal pot govorjene besede skozi zgodovino do današnjih dni s poudarkom na pomenu tehničnih znanosti, ki so humanistiki odprle nove možnosti. Radijski oder je tako znal izkoristiti medij in začel širiti svobodno umetniško sporočilo preko tedaj hermetično zaprte meje. Noben medij ni ne svet ne preklet, to je odvisno od vsakega posameznika, zato je treba slediti pozitivnemu zgledu Radijskega odra, je poudaril Faganel.
Prisotni so tudi prisluhnili umetniški izpovedi v Parizu živečega slovenskega kulturnega delavca Evgena Bavčarja ter pisatelja in režiserja Janeza Povšeta. Bavčar je med drugim poudaril pomen govorjene besede za slepe osebe: tudi sam je v preteklosti izgubil vid in tako je velik del lastne kulture pridobil predvsem preko radia, še zlasti tržaškega radia, ki ga je poslušal od leta 1956, največji užitek pa je bil v poslušanju produkcij Radijskega odra, saj je genialnost radijske igre v tem, da daje vtis gibanja, čeprav se igralci ne gibljejo, ampak so za mikrofonom. "Zame ste bili rapsodi, ki ste prinašali modrost grštva, modrost besede odraščajočemu otroku," je dejal Bavčar, ki je tudi opozoril, kako je med Slovenci v Trstu prisoten mediteranski duh odprtosti in kozmopolitizma, ki je tako potreben v Sloveniji.
Povše pa je radijsko igro označil za "fascinacijo sluha", saj se v njej lahko v hipu spremeni prizorišče, poglablja pa se tudi v notranjost človeka, v njegovo dušo in srce.
Svoj pozdrav in voščila Radijskemu odru je prinesel predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, ki je opozoril na tri odlike te ustanove: slovenstvo oz. slovensko besedo, krščanstvo in skrb za mladino, medtem ko mora biti ljubezen tista, ki ne deli, ampak povezuje. Predsednik Slovenske prosvete Marij Maver je poudaril ljubezen do slovenščine, podpredsednik tržaškega občinskega sveta Igor Švab pa se je Radijskemu odru zahvalil za uveljavljanje lepe in čiste slovenske govorice. Generalni direktor deželnega sedeža RAI Guido Corso je opozoril, kako je sodelovanje med vsedržavno radiotelevizijo in Radijskim odrom temeljne važnosti, podpredsednik Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije Marij Čuk pa je dejal, da Radijski oder operira z besedo, zvokom in nevidnim, kar je nekaj izvirnega in revolucionarnega v današnjem površinskem svetu globaliziranosti. Poslušanje nas lahko spet pripelje k izvoru in izviru ter nas vrača k sebi, je še poudaril Čuk.
Kulturni program slavnostne akademije, ki se je začel in končal z verzi Toneta Pavčka, je preko zvočnih in video posnetkov ter nastopov članov in gostujočih igralcev orisal zgodovino Radijskega odra, začenši s prvo predvajano igro, Sardoujevimi Meščani iz Pontarcyja, prisotni pa so slišali tudi odlomke iz številnih drugih del, kot so npr. Rebulov roman V sibilinem vetru, Pahorjevo Mesto v zalivu, Pasternakov Doktor Živago, Kmeclov Intervju, poleg tega pa so še prisluhnili besedam ustanovitelja Radijskega odra Jožeta Peterlina o pomenu radijske igre in Lučke Susič o pogledu v pravljični svet otroka. Lučka Susič je nalašč za to priložnost napisala tudi prizorček Radijski oder išče talente, v katerem so v režiji Manice Maver nastopili člani otroško-mladinske skupine te ustanove, prav tako so udeleženci prisluhnili besedilu Razglednice za gospo Justino, ki ga je ravno tako nalašč za to priložnost napisal Saša Martelanc. Slovesnost pa se je zaključila s podelitvijo priznanj dvema članoma Radijskega odra, ki se ponašata s šestdesetimi in več leti sodelovanja pri tej ustanovi: Ivanu Buzečanu in Ivanu Makucu.