Alojzu Rebuli nagrada Auersperg

»Ta nagrada ima zame sočasno kulturen in zgodovinski okus, kar cenim in za kar se zelo zahvaljujem.« Tako je vest, da je letošnji prejemnik mednarodne zgodovinsko-literarne nagrade, poimenovane po grofih Emilu in Janji Auersperg, v priložnostnem video posnetku dejal pisatelj Alojz Rebula. Pisatelj bo prihodnjega 30. novembra na sedežu predstavništva Dežele Furlanije Julijske krajine v palači Ferrajoli v Rimu (tam bo slavnostni govornik intelektualec in duhovnik msgr. Luigi Francesco Casolini di Sersale, kaplan Suverenega malteškega viteškega reda) prejel nagrado za roman Kačja roža, katerega italijanski prevod Aleksandre Foraus z naslovom La peonia del Carso bo ob tej priložnosti ponovno izšel s spremno besedo Tatjane Rojc pri založbi La Nave di Teseo. Kot piše v utemeljitvi, se Rebulov roman vključuje v širši okvir obmejne književnosti, pri čemer pa kaže posebne značilnosti, saj ga zaznamuje zgodovinsko dogajanje v 20. stoletju, zlasti izkušnja totalitarnih sistemov. Pri tem pisatelj prevzema nalogo osvetliti svet in legitimirati besedo, mišljeno tudi kot manifest tistega moralnega revolta, po katerem beseda določa razmišljanje o najbolj grozljivih aspektih 20. stoletja ter skuša ponovno sestaviti kontekst, v okviru katerega bi bila odločitev oz. ločevanje med dobrim in zlim jasnejša.
Pobudo za nagrado je na podlagi želje pokojne prof. Janje Auersperg (tako ona kot mož Emil sta poučevala na slovenskih šolah v Italiji, zlasti na Liceju Franceta Prešerna) prevzela Patrizia Cutrupi, skrb za njeno podelitev ima častni odbor nagrade Auersperg, letos pa sodelujejo še Dežela Furlanija Julijska krajina, veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu in Vsedržavna zveza konzulov. Patrizia Cutrupi je na današnji tiskovni konferenci tudi predstavila nagrado in nagrajenca: nagrado Auersperg letno podelijo avtorju zaslužne publikacije z znanstvenega oz. zgodovinskega področja, področja slovenske književnosti ali književnosti iz FJK s ciljem vrednotiti kulturo tega dela srednje Evrope ter graditi most med italijansko in slovensko kulturo. Cutrupijeva pa je Rebulo označila kot enega od najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev, katerega delo označujeta klasični svet in krščanska misel, skozi vse življenje pa je gojil pravo čaščenje do maternega slovenskega jezika.
Prisotni so imeli tudi priložnost prisluhniti besedam pisatelja Rebule, ki se je v video posnetku zahvalil za pozornost do njega in »dela, za katerega ne vem, koliko je vredno z literarnega vidika. Sem velik občudovalec kakovosti literature, kakovosti, ki izgublja svojo vrednost. Vse je že literatura, vse je poezija in vse je proza, kar pa ne drži,« je dejal Rebula in pri tem poudaril, da je prav kakovost rešila tako grški kot latinski svet. Zaradi te kakovosti so antična besedila cenili in ohranili ter jih danes poznamo, je prepričan pisatelj, ki je imel besede zahvale tudi za Patrizio Cutrupi: »Iz srca hvala, gospa, tudi za Vašo simpatijo do kulture, ki od strani, s katere prihajate, ni nikoli imela preveč simpatizerjev.«