Prijava
Ta teden pred 10 leti (35)
29. avg. 2018 | 13:05
Ta teden pred 10 leti (35)
Dark Theme
V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega »obujanja spominov iz preteklosti« v novem letu na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2008 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.
Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o kandidaturi Baracka Obame za predsednika ZDA. Članek je bil objavljen v petek, 29. avgusta 2008.
DENVER - Delegati na nacionalni konvenciji ameriške demokratske stranke so včeraj zjutraj po srednjeevropskem času potrdili senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo za svojega letošnjega predsedniškega kandidata. S tem se je v ZDA napisalo novo zgodovinsko poglavje, saj to doslej še ni uspelo nobenemu temnopoltemu politiku. Po nekaj dnevih trepetanja komentatorjev, da bo morda prišlo do prepirov med privrženci newyorške senatorke Hillary Clinton in Baracka Obame, se je v sredo v Denverju vse izšlo po načrtih.
Clintonova je najprej v torek s svojim govorom razblinila vse dvome, da podpira Obamo in je pozvala tudi svoje privržence naj storijo isto. V sredo je sicer potekalo formalno preštevanje delegatskih glasov tako za Clintonovo, kot za Obamo, nakar je newyorška senatorka stopila na oder ter pozvala prisotne naj Obamo podprejo soglasno. Dvorana je navdušeno zagrmela in zgodbe je bilo konec.
Preštevanje delegatov je potekalo po abecednem vrstnem redu držav, pri čemer so delegati podajali svoje glasove večinoma za Obamo in nekaj tudi za Clintonovo, povsem mimo rezultatov, ki sta jih oba dosegala v času demokratskih volitev.
Govor nekdanjega predsednika države Billa Clintona naj bi bil zadnje dejanje za končanje nesoglasij med dvema taboroma demokratov, saj se je nekdanji predsednik veliko težje kot nekdanja prva dama ZDA sprijaznil s porazom svoje žene. Tudi nekaj drugih podpornikov Clintonove se je s porazom težko sprijaznilo ali pa sploh ne. Vendar pa je večina sprejela dejstvo, da bodo z Obamo lažje uresničili svoje politične želje, kot pa z republikancem Johnom McCainom.
Bill Clinton je v sredo v Denverju odpravil vse dvome v svojo podporo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami. Slednji je, tako kot podpredsedniški kandidat Joseph Biden, v sredo tudi prvič nastopil na nacionalni konvenciji stranke.Predzadnji dan demokratske konvencije je bil posvečen nacionalni varnosti, še pred najbolj odmevnimi govori zvečer pa se je Obama zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsedniški kandidat velike ameriške stranke, ko je dobil soglasno podporo delegatov.
Pred in na začetku konvencije so ameriški komentatorji veliko pozornosti namenili prepirom med taboroma Obame in Clintonove, vendar je konvencija na koncu tekla gladko. Najprej je v torek Clintonova izrazila nedvoumno podporo Obami in pozvala svoje podpornike, naj volijo zanj. Bill Clinton pa je v sredo odpravil vse dvome o tem, da še goji zamero zaradi poraza svoje žene. Z besedami: »Vse, kar sem se naučil v osmih letih kot predsednik in kasneje, me je prepričalo, da je Barack Obama pripravljen na položaj predsednika ZDA,« je popravil pretekle negativne izjave.
47-letni Obama, ki je v Denver prispel šele v sredo, je tako uresničil sanje milijonov temnopoltih Američanov v državi, ki so jo ustanovili lastniki temnopoltih sužnjev. Obama je sicer »črn« le na pol, saj je bila njegova mati belka, vendar pa to določenega dela Američanov ne bo nikoli prepričalo, da bi volili zanj. Obeta se tesna tekma z McCainom, ne glede na vso naveličanost Američanov z 8 leti republikanske vladavine predsednika Georgea Busha. (STA)
Clintonova je najprej v torek s svojim govorom razblinila vse dvome, da podpira Obamo in je pozvala tudi svoje privržence naj storijo isto. V sredo je sicer potekalo formalno preštevanje delegatskih glasov tako za Clintonovo, kot za Obamo, nakar je newyorška senatorka stopila na oder ter pozvala prisotne naj Obamo podprejo soglasno. Dvorana je navdušeno zagrmela in zgodbe je bilo konec.
Preštevanje delegatov je potekalo po abecednem vrstnem redu držav, pri čemer so delegati podajali svoje glasove večinoma za Obamo in nekaj tudi za Clintonovo, povsem mimo rezultatov, ki sta jih oba dosegala v času demokratskih volitev.
Govor nekdanjega predsednika države Billa Clintona naj bi bil zadnje dejanje za končanje nesoglasij med dvema taboroma demokratov, saj se je nekdanji predsednik veliko težje kot nekdanja prva dama ZDA sprijaznil s porazom svoje žene. Tudi nekaj drugih podpornikov Clintonove se je s porazom težko sprijaznilo ali pa sploh ne. Vendar pa je večina sprejela dejstvo, da bodo z Obamo lažje uresničili svoje politične želje, kot pa z republikancem Johnom McCainom.
Bill Clinton je v sredo v Denverju odpravil vse dvome v svojo podporo demokratskemu predsedniškemu kandidatu Baracku Obami. Slednji je, tako kot podpredsedniški kandidat Joseph Biden, v sredo tudi prvič nastopil na nacionalni konvenciji stranke.Predzadnji dan demokratske konvencije je bil posvečen nacionalni varnosti, še pred najbolj odmevnimi govori zvečer pa se je Obama zapisal v zgodovino kot prvi temnopolti predsedniški kandidat velike ameriške stranke, ko je dobil soglasno podporo delegatov.
Pred in na začetku konvencije so ameriški komentatorji veliko pozornosti namenili prepirom med taboroma Obame in Clintonove, vendar je konvencija na koncu tekla gladko. Najprej je v torek Clintonova izrazila nedvoumno podporo Obami in pozvala svoje podpornike, naj volijo zanj. Bill Clinton pa je v sredo odpravil vse dvome o tem, da še goji zamero zaradi poraza svoje žene. Z besedami: »Vse, kar sem se naučil v osmih letih kot predsednik in kasneje, me je prepričalo, da je Barack Obama pripravljen na položaj predsednika ZDA,« je popravil pretekle negativne izjave.
47-letni Obama, ki je v Denver prispel šele v sredo, je tako uresničil sanje milijonov temnopoltih Američanov v državi, ki so jo ustanovili lastniki temnopoltih sužnjev. Obama je sicer »črn« le na pol, saj je bila njegova mati belka, vendar pa to določenega dela Američanov ne bo nikoli prepričalo, da bi volili zanj. Obeta se tesna tekma z McCainom, ne glede na vso naveličanost Američanov z 8 leti republikanske vladavine predsednika Georgea Busha. (STA)
