Darinkina žrtev

20. marca 1944 je nečloveško mučenje v eni od okupatorjevih »delavnic« v Trstu pokončalo življenje Darinke Piščanc, mladega dekleta, študentke ekonomije na tržaški univerzi, po rodu Vipavke iz Rihemberka/Branika, kjer se je rodila materi Frančiški Bizjak in očetu Ivanu. Za mater je bil to drugi zakon, prvi mož Jože Besednjak je padel v Galiciji, kjer naj bi kot rusofil prešel na rusko stran in bil nato justificiran od same avstrijske vojske. V tem prvem zakonu sta se rodila tudi Darinkina polsestra Štefanija, ki je kasneje z njo delila kalvarijo nemško republikinskih mučenj v Trstu in okusila še Auschwitz, ter polbrat Angel, soorganizator prvega oboroženega odpora proti nemškim okupatorjem v Mariboru in okolici, ki je padel na Kozjanskem in bil posthumno odlikovan z redom narodnega heroja. Samo Darinko je družina že v otroštvu zaupala v oskrbo stricu Tonetu Piščancu, župniku najprej na Suhorju, nato dolgo let na Katinari, kjer sta v župnišču živeli tudi mati in sestra Karlina.
Darinka je drugi del svojega šolanja opravila v Trstu, kamor je s Katinare pešačila v nižjo gimnazijo, nato v licej Petrarca; študirala je z zagrizenostjo, preskočila razred in privatno opravila še učiteljiško maturo ter se nato vpisala na ekonomsko fakulteto tržaške univerze.
Dva pomenljiva dogodka iz licejskega obdobja pričata o trdnosti njene narodne zavesti: hipna klofuta sošolki, hčerki tržaškega kvestorja, ki jo je v razredu opsovala s ščavo, in njen pogumni nastop na valeti 1941, kjer se je pojavila le zato, da je odločno protestirala proti sočasnemu 2. tržaškemu procesu in ponižanju Slovencev pod fašizmom. Po njenem demonstrativnem odhodu je ravnatelj zabavo prekinil. In še nekdanja izjava pokojnega ravnatelja Pina Pečenka piscu: »Darinko sem spoznal kot otrok s ceste, ki bi verjetno ne ostal Slovenec, če se mi ona kot študentka ne bi vneto posvetila.«