Kosovela počastili tudi v Trstu

Srečko Kosovel se je pred 110. leti rodil v Sežani, odraščal je v Tomaju, redno pa je zahajal tudi v Trst. Letos se mu je Trst poklonil na poseben način: pesnika, ki nam je komaj dvaindvajsetleten zapustil neprecenljivo pesniško bogastvo, so se spomnili na matineji, ki jo ob svetovnem dnevu poezije že peto leto zapored prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Ob okrogli obletnici Kosovelovega rojstva, je pri založbi Comunicarte edizioni izšlo 110 oštevilčenih izvodov majhne knjižice formata 11x11 »Tra Carso e caos - Pre/sentimenti« s štiridesetimi prevodi Kosovelovih pesmi Darje Betocchi (knjižica je na razpolago tudi v knjigarnah v redni prodaji). Knjigo so v nedeljo  predstavili v tržaškem Ljudskem vrtu, kjer stoji tudi pesnikov kip. Zbralo se je čez sto ljudi, med katerimi sta bili prisotni tudi tržaška občinska odbornica za socialno politiko Laura Famulari ter poslanka Tamara Blažina.
»V Trstu so živeli njegovi prijatelji, tu je redno obiskoval gledališča in uredništva slovenskih časopisov in revij, s katerimi je sodeloval. Ne gre pozabiti, da je bil Trst v začetku 20. stoletja največje in najbolj živahno slovensko mesto habsburškega cesarstva, vezi med Krasom in mestom pa v tistih Kosovelovih časih izredno trdne«, je povedala predsednica Slovenskega kluba Poljanka Dolhar v uvodnem pozdravu.
Sledil je krajši pogovor s prevajalko Darjo Betocchi, ki ga je vodil Martin Lissiach. Knjiga, ki sta jo uredili sama Darja Betocchi in Poljanka Dolhar, nosi poseben naslov: »Kosovelov opus obsega res veliko pesmi, od prvih impresionističnih do avantgardnih, ki jih je napisal kasneje«, pravi prevajalka: gre za besedno igro med »sentimenti« (občutki) in »presentimenti« (slutnje), ki označujejo tako njegove zgodnje pesmi kot tiste, ki spadajo v kasnejše obdobje, do njegovega političnega in družbenega pogleda na svet. Helena Pertot je prebrala nekatere prevode pesmi ter nekatere Kosovelove izvirnike. Nova knjiga pa vsebuje tudi 13 konstruktivističnih grafik Eduarda Stepančiča, Kosovelovega vrstnika. Ne vemo, ali sta se s pesnikom poznala, oba pa sta na primer sodelovala s tržaškim slikarjem Avgustom Černigojem, s katerim je Stepančič leta 1927 prav v tržaškem Ljudsekm vrtu ustvaril znameniti Tržaški konstruktivistični ambient.