»Nadpovprečno pozitivni spomini«

Ilde Košuta bi 1. aprila praznovala pet let dela za pultom Tržaške knjigarne. Pogojnik je obvezen, kajti že več mesecev je jasno, da petletnice ne bo dočakala: Tržaška knjigarna bo kot znano prenehala obratovati 31. marca. Ironija usode, ne gre za prvoaprilsko šalo: 1. aprila 2009 so jo zaposlili, od 1. aprila 2014 bo brezposelna.
Ilde Košuta kljub temu ohranja značilno vedrino. S sodelavkama Ivano in Sanjo prodaja še zadnje knjige, vrača založbam neprodane zaloge, ureja zadnje račune. Knjižnih novitet že nekaj časa ne naročujejo, prostori v Ulici sv. Frančiška se neizbežno praznijo. »Očitno se je morala neka doba zaključiti,« pravi Ilde, »upam le, da bomo zmožni začeti novo in ustvariti nekaj luštnega. Zelo mi je žal, da bomo nekaj časa zaprti, upam le za kratek čas.« Zadeva se po njeni oceni končno premika v pravo smer, vesela je zlasti posluha, ki ga za težave Tržaške knjigarne kažejo v Ljubljani. A ne samo tega. »Vsi po vrsti nam priznavajo, da je Tržaška knjigarna pomembna postojanka za Slovence, za Italijane, rekla bi za celotno mesto Trst.«
Spominov se je v teh petih letih vodenja Tržaške knjigarne nabralo na pretek. Knjigarnarica Ilde pravi, da so »nadpovprečno pozitivni,« saj je zelo zadovoljna s tem, kar je uspela ustvariti s svojima sodelavkama. Še najbolj morda z odprtjem openske podružnice. »To je bil zame super izziv. Na Opčinah smo obratovali štirideset mesecev, zbrali lep krog odjemalcev, bili uspešni tako s kulturnega kot s trgovskega vidika; to je bila edina knjigarna na Krasu, zelo veseli so je bili tudi italijanski bralci. Zato mi je izredno hudo, da smo jo morali zapreti. A drugače ne gre: podjetje Tržaška knjigarna je v likvidaciji, zapreti je treba obe trgovini.«
Ilde v isti sapi tudi pravi, da kritiziranje in polemiziranje ne bo rešilo knjigarne. Zato raje razmišlja, kakšne lastnosti bi morala imeti nova trgovina. »Kajti prepričana sem, da moraš tvegati tudi v težkih časih, da se ne bi smeli bati sedanjosti in samih sebe. Če prodajaš samo knjige, danes ne preživiš, koristno je imeti tudi oddelek elektronskih knjig in starinarnico, kjer bi lahko ljudje prodajali in kupovali naslove, ki jih že dolgo ni na tržišču. Zelo prijetno bi tudi bilo, če bi v knjigarni imeli manjšo kavarno, kjer bi se ljudje srečevali: rada bi slišala “dobimo se na kavi v knjigarni”. Eden od predlogov pravi, da bi TK bila tudi info točka, kjer bi lahko naše stranke, ob recimo številnih slovenskih vodnikih in zemljevidih, ki jih že danes ponujamo, kupili tudi vstopnice za koncert v Cankarjevem domu. Seveda bi morala biti knjigarna, če bi bila na bolj centralni lokaciji, odprta tudi ob nedeljah dopoldne, ko se po središčnih ulicah pretaka veliko ljudi.«