Slovo od Tržaške knjigarne

Prihajajo že ves dan. Zveste stranke, prijatelji, znanci in vsi, ki so se želeli tako ali drugače posloviti od Tržaške knjigarne in njenih upraviteljic Ilde, Ivane in Sanje. Še zadnjič so se danes lahko sprehodili med policami, po katerih je tu pa tam bilo razstavljenih še nekaj knjig, zemljevidov, voščilnic ali pa ročnih del in majic. Še zadnjič, saj so mnogi ta isti ritual v zadnjih mesecih opravili še vsakič, ko so prestopili prag knjižnega hrama v Ul. sv. Frančiška. Kakor, da bi na policah iskali novosti, ki jih vse od začetka likvidacijskega postopka ni bilo. Kakor, da bi se želeli prepričati, da niso spregledali kake publikacijo, ki bi si jo veljalo zagotoviti po znižani ceni. Ali pa samo zato, da bi dokazali, da jim ni vseeno in da želijo do zadnjega trenutka prispevati in pomagati naši knjigarni. Pa čeprav le simbolično.
Knjigarnarice so vsakogar sprejele z nasmehom na licu, pa čeprav jim včeraj najbrž ni bilo do tega. »Boš kavico in košček slaščice?« so obiskovalcem ponujale dopoldne, popoldne pa si lahko na »njihovo zdravje« in »na čimprejšnje ponovno snidenje med knjižnimi policami« lahko spil kozarček vina. Ilde, Ivana in Sanja so si namreč zaželele, da bi bilo slovo čim bolj veselo, da bi se obiskovalci spomnili prazničnega dne in ne spuščenih sivih navojnic, ki se od torka dalje ne bodo več dvignile.