Neskončna zgodba de Henriquezovega muzeja

14.537 predmetov, od katerih 2.766 kosov orožja, 23.588 fotografij, 287 dnevniških zapisov, 12.000 knjig, 2.600 letakov oziroma posterjev, 470 zemljevidov in topografskih kart, 150 slik in 290 notnih zapisov. Toliko eksponatov bogate dediščine tržaškega raziskovalca in zbiratelja Diega de Henriqueza je bilo doslej katalogiranih in naj bi našlo ustrezno mesto v novem Mestnem vojnem muzeju za mir v obnovljenih prostorih nekdanje vojašnice v Ulici Cumano. Slovesno naj bi ga odprli 18. junija.
V petek, 2. maja, ravno ob de Henriquezovi 40. obletnici smrti, je občinska uprava priredila srečanje, na katerem je širši javnosti predstavila projekt obnove vojašnice in pa neskončno zgodbo muzeja, ki mu ni bilo doslej usojeno zagledati luč. Obnovitvena dela so se v vojašnici v Ul. Cumano začela marca 2012 (za skupnih 2 milijona evrov deželnih prispevkov), zadevala pa so v glavnem tri paviljone, v katere bo postavljena De Henriquezova zbirka v okviru pobud ob letošnji 100-letnici prve svetovne vojne.
O »zelo tržaškem in hkrati zelo evropskem muzeju«, ki bo nedvomno privabil veliko turistov, »saj ga še ni na svetu takega«, so v avditoriju muzeja Revoltella spregovorili občinski odbornik za kulturo Franco Miracco, ravnateljica mestnih muzejev Maria Masau Dan, kustosinja de Henriquezovega muzeja Antonella Cosenzi, arhitekt Paolo Ricci, restavrator Mauro Vita in pa zgodovinar Lucio Fabi. Doslej je bil restavriran le del ogromne de Henriquezove zbirke, ki že od leta 1943 išče primeren dom. Cosenzijeva je nazorno predstavila začetke raziskovalčeve ljubezni do zbiranja »vojnih talcev« - topov, tankov, granat in podobno.