Razhajanja v Svobodnem Trstu

Med člani gibanja Svobodni Trst vlada v tem trenutku precejšnja zmešnjava. V gibanju, ki se zavzema za priznanje Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) in je v treh letih obstoja zbralo veliko število italijanskih in slovenskih (oni bi rekli samo »tržaških«) somišljenikov, je prišlo do večjega razkola. Visoka napetost je očitna, odnosi med predsednikom Robertom Giurastantejem in delom članstva so se močno skrhali. Upravni odbor Svobodnega Trsta je zamrznil članstvo nekaterih ustanoviteljev in voditeljev gibanja (to so Sandro Gombač, Vito Potenza, Adriano Ciacchi in Paola Rocco), medtem ko je odgovornega za varnost Alessandra Gottija zaradi izrečenih težkih kritik dokončno izključil. »Čistke«, ki je odraz notranjih razhajanj, marsikdo ni prebavil. Na Giurastanteja letijo očitki, da ravna samovoljno in da ni transparenten. Člani so kritični tudi do njegovega mentorja (še iz časov organizacije Greenaction Transnational) Paola G. Parovela, ki s svojim tednikom La Voce di Trieste narekuje ideološke smernice. Parovel med drugim zastopa stališče, ki ga je za svojega vzel Giurastante (nakar je postalo uradno stališče gibanja), da Svobodni Trst nima kaj iskati v coni B, torej na slovenskem in hrvaškem ozemlju do reke Mirne, češ da je bilo tisto vprašanje dokončno rešeno leta 1991. Ko je mednarodna skupnost priznala samostojno Slovenijo in Hrvaško ter njune meje, naj bi cona B prenehala obstajati. Svobodni Trst naj bi se torej zavzemal za polovično mikro državico - samo za cono A STO. Z »opustitvijo« cone B se nekateri člani vsekakor ne strinjajo (med drugimi »izobčeni« Sandro Gombač), tako da je tudi uradna linija gibanja glede tega ključnega vprašanja še nekoliko meglena. Med tistimi, ki imajo do Giurastantejevega vodenja velike zadržke, so tudi kraški člani Svobodnega Trsta. Njihovih izjav še nismo zbrali, slovenski član upravnega odbora gibanja Andrej Rupel pa ni hotel govoriti, ker nima pooblastil. »Vso komunikacijo ima v rokah Giurastante,« je pojasnil. Rupel je samo potrdil, da ljudje niso zadovoljni s tem, kar se dogaja in razložil, da mora vodstvo gibanja najpozneje do 30. junija sklicati občni zbor, na katerem bodo na dnevnem redu odprta vprašanja.