Priznati ni isto kot razkriti ...

Besede so včasih težje od kamnov, o tem smo se vsi že prepričali na lastni koži. Vsakdo se svobodno odloča, kakšne in katere besede uporablja, novinarji pa imamo dodatno odgovornost, saj so naše besede namenjene javnosti. Od nas je odvisno, kako bo vsaka informacija prišla do bralcev, gledalcev, poslušalcev. Od nas je odvisno, ali bodo uporabljeni izrazi imeli neprijeten prizvok, ali se bo v njih skrival (morda prikriti) sovražni govor in torej vir diskriminacije.
Tem temam je bil posvečen seminar Za spoštljivo informiranje, ki je v petek potekal na tržaški univerzi v sodelovanju z novinarsko zbornico in enotnim novinarskim sindikatom Assostampa, spadal pa v sklop obveznega izobraževanja za novinarje in publiciste. V središču posegov novinarke in podžupanje Fabiane Martini ter sociologinje Giorgie Serughetti je bilo tako imenovano gibanje LGBT, to so lezbijke, geji, biseksualci, transseksualci ali transgenderji - naši sovaščani ali someščani z istospolnimi nagnjenji, tisti, ki se ne prepoznajo v enem samem spolu, ki nimajo povsem definirane seksualne identitete. Mediji jih najraje definirajo kot geje in jim s tem delajo krivico, saj gre za zelo raznoliko skupnost, je opozorila Serughetti: novinarji imajo dolžnost spoštovati posameznika in ga ne diskriminirati, zato bi se morali bolj poglobiti v poznavanje manjšin in v izrazoslovje, ki je tem manjšinam blizu. In biti pri tem bolj natančen: tako se na primer izraz »coming out« nanaša na dejanje posameznika, ki je javno izpovedal svoje spolno nagnjenje, »outing« pa označuje dejanje tistih, ki javnosti razkrijejo spolno nagnjenje nekoga drugega. Tudi uporaba ustreznih in politično korektnih glagolov je še kako pomembna: če človek izpove ali razkrije svojo naravo, ima to drugačen prizvok kot če svojo homoseksualnost prizna ...