Iz Pakistana v Evropo potujejo tudi leto ali dve

Iz mednarodne preiskave o tihotapcih ljudi, ki jo vodita policija in državno tožilstvo v Trstu, izhaja, da pakistanski in afganistanski državljani pojmujejo organizacijo ilegalnih potovanj čisto drugače kot Evropejci. Iz policijskih virov smo izvedeli, da sami tihotapci v tem res ne vidijo nič slabega, saj menijo, da pomagajo svojim rojakom in jih napotijo v boljši svet, ker si po uradni poti tega ne bi mogli privoščiti. Gre za neke vrsto neuradno in neudobno (pogosto tudi kruto) turistično agencijo za prebivalce najbolj nesrečnih držav sveta.
Za popotnike predstavlja ilegalno potovanje žal edina rešitev oz. edino upanje v boljšo prihodnost. Posameznik ima podporo družine in sorodnikov, ki pošiljajo denar na razne lokacije prek plačilnega sistema Western Union. Za dobrobit mlajših generacij se zadolžujejo in vlagajo vse svoje imetje, v upanju, da se bo investicija obrestovala, ko se bo »izgubljeni sin« zaposlil v Londonu ali kakem drugem evropskem mestu in bo začel pošiljati domačim del dohodkov.
Ilegalci poravnajo prvi obrok že v domovini, preden krenejo na pot. Potem pa je od višine zneska in pogostosti plačil odvisno, koliko bo potovanje trajalo. Pot iz Pakistana v severno Evropo stane v povprečju od 5000 do 10.000 ameriških dolarjev, z 20.000 dolarji pa si »stranka« lahko zagotovi tudi let do kakega manj nadzorovanega evropskega letališča, denimo v Bosno. Kdor pa v katerikoli vmesni državi zamuja s plačili (npr. ko svojci v Afganistanu, Pakistanu ali Somaliji nimajo dovolj denarja), miruje. Vse skupaj spominja na neusmiljeno družabno igro. Naporno potovanje se tako zavleče in lahko traja tudi leto ali dve, nekateri pa sploh ne pridejo do cilja.