V slovenski reviji o Duinu, Muggi, San Giustu ...

Trst se v zadnjih letih spreminja v vse bolj priljubljeno turistično destinacijo. O tem se lahko prepriča vsakdo, ki se sprehaja po mestnem središču, v katerem redno srečaš večje ali manjše skupine turistov. K večji razpoznavnosti mesta nedvomno pripomorejo tudi številne reportaže, ki jih Trstu posvečajo najrazličnejši svetovni mediji. Najnovejšo prinaša prva številka slovenske inačice revije Traveller, v katere se ob Šrilanki, Bangkoku, Liverpoolu ...pojavi tudi »Joyceov Trst«. Sedem strani obsegajoč članek, ki nosi naslov Vreden spoznanja, je opremljen s številnimi lepimi fotografijami in bralcu predstavi največje tržaške zanimivosti, mu spregovori o kavi (tudi o tako tržaškem »capu in B«) in kavarnah, burji, različnih veroizpovedih, literaturi. Ob nekaterih tiskarskih škratih in napakah (odstavku v hrvaškem jeziku in na primer omenjanju kavarne Tergesteo, ki je že zdavnaj zaprta), je iz zapisanega žal razvidno, da ni avtorica članka na svoji tržaški poti srečala nobenega Slovenca, prav tako očitno pa je, da je segla izključno po italijanskih (ali morda tujejezičnih) vodnikih, nikakor pa ne po slovenskem. Kako si je drugače mogoče razlagati, da je v članku govor o Duini, Muggi, Grotti Gigante, San Giustu ...ne pa tudi o Devinu, Miljah, Briški jami in Sv. Justu? Zakaj avtorica (seveda povsem upravičeno) omenja Joycea, Sveva, Tomizzo ...pozablja pa na Borisa Pahorja?