Kmalu manj smradu?

Ena milijarda tristo milijonov ton surove nafte. Toliko se jih je v teh petdesetih letih pretakalo po ceveh Čezalpskega naftovoda družbe SIOT, ki Dolino povezuje z nemškim mestom Ingolstadt in se tu razcepi proti vzhodu do bližnjega Neustadta, proti zahodu pa do mesta Karlsruhe. Naftovod je dolg 753 kilometrov, samo lani je od Jadrana do Bavarske transportiral 41 milijonov ton surove nafte. Kaj to pomeni? Da bi, če bi radi isto količino nafte prepeljali s tovornjaki, potrebovali deset tisoč vozil: dnevno! Če k temu dodamo, da so lani poslovni dohodki tržaške družbe SIOT znašali 80 milijonov evrov, kar je skoraj 20% več kot leta 2012, in da se je za 15% povišalo tudi število zaposlenih (skupno 117), postane jasno, da je bilo v sredo vzdušje v dolinski obrtni coni zelo praznično. Tu je s podatki postregla Ulrike Andres, predsednica skupine Tal, ki jo ob Siotu sestavljata še sorodni avstrijska in nemška družba.
Priložnost za predstavitev opravljenega dela je ponudila petdeseta obletnica ustanovitve družbe SIOT in začetka gradnje naftovoda. Bilo je namreč leta 1964, ko so na območju dolinske občine začeli graditi naftovod in veliko skladišče nafte, ki sta povsem spremenila območje med Krmenko, Dolino in Dolgo krono. Danes stoji tu 32 rezervoarjev, v katerih je prostora za dva milijona kubičnih metrov nafte. Rezervoarjev, iz katerih večkrat uhaja neprijeten vonj po nafti, kar predobro vedo prebivalci okoliških vasi.
Kot je pojasnila predsednica Andres, so pri Siotu v zadnjem letu evidentirali tri večje projekte, v katere so ali bodo vložili preko trinajst milijonov evrov. Veliko večino sredstev so namenili povečanju varnostnih standardov v dolinskem skladišču (v ta namen bodo posodobili nekatere infrastrukture, v prvi vrsti mrežo varnostnih zaklopk) in pristaniškem terminalu v miljskem zalivu. Upraviteljica pa je izrecno omenila tudi skrb za zmanjšanje »vonjev«. V ta namen so se povezali z raziskovalci tržaške univerze oz. njenega oddelka za kemične in farmacevtske znanosti ter preučili vzroke in potencialne rešitve. Smrad naj bi povzročalo v prvi vrsti nižanje oziroma višanje premičnih »streh« posameznih rezervoarjev, zato so raziskovalci preučili poseben način razprševanja in »pranja« notranjih sten rezervoarjev. Sistem naj bi bil operativen konec poletja, ali bo resnično zmanjšal uhajanje smrdljivih plinov pa bo jasno v prihodnjih mesecih.
Novi dolinski župan Sandy Klun nam je potrdil, da se občani večkrat pritožujejo zaradi smradu. Nekateri mu pripisujejo tudi glavobole in praskanje v grlu, česar pa zdravniške raziskave niso dokazale. S tem problemom se je ukvarjala že prejšnja uprava, Klun pa zagotavlja, da ostaja tudi ena od prioritet novih upraviteljev in upa, da bo SIOT zanj pokazal več razumevanja.