»Spravno« srečanje Cosolini-Furlanič

Po nekajdnevni polemiki je danes (20. oktobra) naposled prišlo do »spravnega« srečanja med Robertom Cosolinijem in Iztokom Furlaničem. Tržaški župan in predsednik občinskega sveta sta si glede nekaterih političnih vprašanj v upravni večini (npr. o možnosti prodaje občinskih delnic v podjetju Hera) še naprej vsaksebi, glede rabe slovenščine pa sta soglašala, da je tu osrednje vprašanje, po kakšni poti omogočiti možnost posegov v slovenskem jeziku v občinskem svetu in s tem omogočiti pravico, ki jo določa zakon, pri čemer gre predlog o tem vključiti v pravilnik delovanja občinskega sveta.
Glede drugega žgočega vprašanja, se pravi vrednotenja različnih datumov oz. dogodkov iz polpretekle zgodovine, pa je Cosolini Furlaniču dejal, da je treba obravnavanje tega prepustiti zgodovinarjem, zato bo občinska uprava v kratkem imenovala komisijo zgodovinarjev. Župan sicer priznava, da že obstaja skupno poročilo mešane slovensko-italijanske komisije zgodovinarjev o odnosih med narodoma, vendar je obenem prepričan, da če mora občinska uprava določiti nekakšen zgodovinski itinerar dogodkov v 20. stoletju v Trstu, je prav, da se obrne na zgodovinarje. Pri tem je bistveno, dodaja Furlanič, kaj piše o določenem datumu na dotični spominski plošči, zato bo treba biti na to pozorni.
Vedno danes pa so Furlaniču izrazili solidarnost njegovi somišljeniki iz vrst Stranke komunistične prenove ter Stranke slovenskih in italijanskih komunistov. Na tiskovni konferenci v Trstu so pokrajinska tajnika SKP in SIK, Peter Behrens in Bruna Zorzini Spetič, ter pokrajinska svetnica Zveze levice Elena Legiša, podprli predsednika tržaškega občinskega sveta, ki je povedal lastno mnenje. Govorniki so med drugim poudarili, kako so Furlaničeve izjave o 12. juniju 1945 (datumu odhoda jugoslovanskih čet iz Trsta), kjer je poudaril, kako gre za neobstoječ dogodek, iz zgodovinskega zornega kota povsem legitimne, zahteve po njegovem odstopu pa le pretveza za tiste, ki nočejo sprejeti zgodovinske resnice. Furlanič ni hotel glasovati za resolucijo, ki določa obhajanje neobstoječega dogodka in predstavlja izkrivljeno branje zgodovine v politične namene. Prav tako je predsednik občinskega sveta storil prav, da je zahteval izvajanje zaščitnega zakona in posledično tudi zagotovitev pravice do rabe slovenščine na sejah občinskega sveta.