Repubblica tudi o kraški odličnosti

Kdor je segel po sredini izdaji rimskega dnevnika Repubblica, je v tedenski prilogi, posvečeni potovanju, turizmu in kulinariki, naletel na zanimiv članek o Trstu, »vhodnih vratih« in »obmorskem salonu, ki gleda proti Evropi«. Federico De Cesare Viola je v njem strnjeno predstavil Trst in njegovo okolico: tako največje turistične znamenitosti kot kraje, kjer je mogoče okusiti pristno tržaško hrano in krajevne proizvode. Med njimi so levji delež odnesli kraški proizvajalci.
Avtor članka bralcem na primer svetuje, naj si v kavarni Degli specchi na Velikem trgu privoščijo skodelico »črnega«, kot v mestu imenujejo espresso, ali pa v enem od mestnih bifejev sežejo po joti in kaiserfleischu, »simbolu kulturne kontaminacije in srednjeevropske tradicije« (to je tudi edini namig na tržaško večkulturnost in raznolikost ...); najboljše naj bi stregli v bifeju Da Giovanni in v gostilni Suban.
Novinar vabi tudi na Kras, v Briškovsko jamo in v osmice, kjer je mogoče okusiti tipične krajevne proizvode. Kajti »v tako majhnem in trpkem okolišu je velika koncentracija visokih kulinaričnih odličnosti,« med katerimi po novinarjevem mnenju izstopata Starčevo olje (Tergeste Dop) in med čebelarjev Settimi&Ziani. V osmicah si velja privoščiti krajevna sira Tabor in Jamar, v »mikro zaselku« Praprot pa malvazijo in vitovsko, ki jo pridelujejo Edi Kante, Sandi Skerk in Beniamino Zidarich, pri katerem si velja ogledati tudi čudovito v kamnu sezidano klet in teraso, ki gleda na zaliv. Tistim, ki bi radi v Praprotu tudi prespali, pa Federico De Cesare Viola svetuje obisk kmetije Lupinc.