Nevidni ubijalec v kraških hišah

Mnogi tega ne vedo oz. se tega ne zavedajo, vendar radioaktivni podzemni plin radon predstavlja na območju Krasa zaradi narave tal ne ravno zanemarljiv problem. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je radon po kajenju drugi največji povzročitelj raka na pljučih, v Furlaniji Julijski krajini pa naj bi vsako leto zaradi tega plina umrlo sto oseb. Problem je pereč tudi na območju Pokrajine Trst in Krasa, kjer so sicer šole in delovna okolja sanirali, ostaja pa vprašanje zasebnih hiš in stanovanj, ki jih po zakonu ni še obvezno sanirati, za odpravljanje prisotnosti radona pa prav gotovo ni dovolj le redno prezračevanje stanovanjskih prostorov. To je bilo slišati na večernem srečanju, ki je potekalo 31. marca v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah v organizaciji rajonskih svetov za Vzhodni in Zahodni Kras, naletelo pa je na veliko zanimanje javnosti, saj so krajani prišli v precejšnjem številu, postavili pa so tudi veliko vprašanj. Nanje so skušali nuditi odgovore predsednika vzhodno in zahodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič in Roberto Cattaruzza, tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni in predvsem Concettina Giovani, ki pri deželni agenciji za okolje Arpa vodi operativno službo v okviru deželnega centra za zaščito pred radioaktivnimi sevanji.
Radon oz. radon 222 je radioaktivni element, ki se nahaja v plinastem stanju ter se zato premika okoli, med razpadanjem pa ustvarja delce, ki se vtihotapijo kamorkoli in povzročajo veliko škodo, še zlasti, če pridejo v človeška pljuča. Še posebej škodljiva je kombinacija med izpostavljenostjo radonu in kajenjem, ki kar 25 krat poveča možnost, da taka oseba zboli za rakom na pljučih. Radon prihaja iz kamnin, kjer se nahaja uran. V slučaju FJK in zlasti Krasa, kjer prevladuje apnenec, je v kamninah sicer malo urana, vendar so take kamnine prepustne in se radon lahko bolje giblje ter iz podzemlja prihaja v kleti in stanovanja. Hiše zaradi razlike v temperaturi in pritisku dejansko "vsrkavajo" plin, ki lahko pride iz majhnih špranj, pa tudi iz cevi za odvajanje vode. Nekakšna "dovoljena" stopnja je okoli sto bekerelov na kubični meter, medtem ko so v nekaterih kraških hišah izmerili tudi 3000, 5000 ali celo 12000 bekerelov na kubični meter. Nimajo vse hiše tega problema, vsaka predstavlja zgodbo zase, za večjo gotovost pa je potrebno daljše obdobje merjenja (najmanj tri mesece, po možnosti v zimskem obdobju), ukrepi pa so lahko raznovrstni. Navadno redno prezračevanje stanovanja lahko pomaga ali pa tudi ne, včasih lahko še poslabša položaj, zato je bolje prezračiti podzemne, kletne in vmesne prostore. Prezračevanje je lahko naravno ali umetno, s pomočjo ventilatorjev in cevi, ki "vsrkajo" radon in ga izločijo iz prostorov, v slučaju novogradnje pa svetujejo, naj že pri postavljanju temeljev poskrbijo za vmesni prostor, ki bo radonu onemogočal dostop do kletnih in bivalnih prostorov.