Šole in društva potrebujejo jezikovno strategijo

Potrebna je skupna razvojna vizija, ki naj se jo uresničuje prek sistematičnega udejanjanja dogovorjene jezikovne strategije. Tako je menil ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Devan Jagodic na okrogli mizi Večjezično okolje šolskih in zunajšolskih dejavnosti, ki sta jo inštitut in Zveza slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) priredila v torek zvečer v Nabrežini.
Spodbudo za debatno srečanje, ki ga je ob udeležbi tridesetih ljudi vodil predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, je v prvi vrsti nudil podatek o upadu uporabe slovenščine, še predvsem v pogovorih s prijatelji in na treningih zamejskih športnih društev, ki ga je obelodanila lanskoletna raziskava ZSŠDI, avtor katere je športni delavec Martin Maver.
Gostje debatnega večera (ob Jagodicu in Maverju sta bili Valentina Destri in Aleksandra Foraus) so v svojih prispevkih razmišljali o priložnostih, rešitvah, izzivih in posledicah spremenjenih narodno-jezikovnih okoliščin, ki vladajo na slovenskih šolah in v športnih društvih: 19 odstotkov otrok prihaja iz popolnoma neslovenskih družin; 39 odstotkov otrok se športno udejstvuje izključno v italijanskih društvih. Raziskovalno delo razkriva kompleksnost in razvejanost slovenske narodne skupnosti.
Jagodic, ki je napovedal, da bo SLORI namenil rastočo pozornost načrtovanju jezikovne strategije, je opozoril, da bi za razvijanje znanja in večjo rabo manjšinskega jezika bilo potrebno tesnejše sodelovanje med organizacijami, ki se ukvarjajo s temi tematikami. Za vzor bi si lahko izbrali modele drugih manjšin, ki so okrog tega vprašanja že dosegle družbenopolitični konsenz.