Pesem pod kamnitim nebom

Iz kaverne oz. doline Grižnica v Praprotu je v sredo odmevalo petje. Dvanajsterica pevk skupine VokalArt je pod naravnim skalnatim obokom ob žal »vlažnem« sončnem zatonu pričarala res enkratno vzdušje. V neobičajni kulisi v osrčju Krasa je v sodelovanju s praprovsko Kmetijo Lupinc zaživel koncert Čej so tiste stezice, ki ga je oblikovala skupina VokalArt pod vodstvom Mire Fabjan.
V soju sveč se je v sredo iz naravne akustične »školjke« zvok raširil po dolini in prepojil poslušalce, ki so se z vasi mimo hriba Škljunk sprehodili do doline. Območje je pred leti začel urejati Danilo Lupinc, ko se je lotil novega vinograda. Počistil je strelske jarke, ki so jih na Škljunku izkopali oz. gradili ruski ujetniki za avstro-ogrsko vojsko, popravil porušene zidove in ovrednotil pastirske hišice. »Praprot je bil med 1. svetovno vojno sicer v zaledju: tukaj se niso bili boji in ni bilo mrtvih; jarki so bili preventivno narejeni, v primeru da bi italijanski vojski uspelo prekoračiti Grmado,« je v sredo povedal sam Lupinc.
Z Grižnice so zadonele slovenske, rezijanske, koroške, prekmurske in belokranjske ljudske pesmi, ki so jim dekliški glasovi vlili posebno moč; njihovemu se je pridružil tudi igrivo-poskočen glas harmonike Erika Puriča. Naposled pa so pele "note" vitovske Mateja Lupinca.