Zgodba o uspehu openske družine Daneu

Okoli 30 matinej, približno tolikšno število knjižnih novosti, 700 kavic in nekoliko manj vrečk sladkorja je obračun letošnjega izredno uspešnega cikla srečanj Na kavi s knjigo, ki so prvič potekala v novi slovenski knjigarni na Trgu Oberdan. V fokusu zadnje kavice ob knjigi je bila predstavitev zelo zanimive biografije o openski družini Daneu, ki si je ob koncu 19. stoletja ustvarila pomemben položaj v Palermu. Knjigo z naslovom Družina Daneu, starinarji je napisala sicilska doktorica znanosti in pisateljica Alessandra Lavagnino, v slovenščino pa jo je prevedel prevajalec Vasja Bratina. Slovenski prevod knjige (Mladinska knjiga) je dopolnila tudi spremna beseda zgodovinarke in predlagateljice prevoda Marte Verginella. S slovenskima protagonistoma knjige se je na odlično obiskani predstavitvi pogovarjala urednica pri Mladinski knjigi Nela Malečkar, ki je opensko družino Daneu označila za komplementarno knjigi Mornar na kozi, v kateri je Miroslav Košuta lepo opisal kriško življenje. Po njenih besedah se knjiga Družina Daneu, starinarji zelo lepo bere, ker na zanimiv način opisuje družinsko zgodbo o uspehu. Pripoved o družini Daneu se prične ob koncu 19. stoletja na Opčinah, v mejah Habsburške monarhije, nadaljuje pa v Palermu, delno tudi na Lozicah v Vipavski dolini, na Dunaju, v Lindauu, Berlinu, Taormini in na Sardiniji. Njen glavni junak je Vincenc, sin gostilničarjev z Opčin, ki se je leta 1885 preselil na Sicilijo, kjer je postal iznajdljiv in uspešen preprodajalec starin. Marta Verginella je celotno zgodbo postavila v kontekst časa. Spomnila je, da je bila Sicilija v času Vincencovega prihoda v Palermo vključena v Italijo, podjetniško jedro, ki je bilo nosilec modernizacije, pa je prihajalo od zunaj. Podjetniki so namreč prihajali predvsem z italijanskega severa in iz nemškega sveta. Čeprav se je Vincenc počutil Slovenca, ga je njegova avstrijska državljanskost priklenila na nemško diasporo. Avtorica spremene besede je opozorila tudi na Vincencovo druženje s kozmopolitsko druščino, ki je ob fin de siéclu živela v Palermu ali pa letovala na Siciliji. Daneuovi so se družili tudi s ključnimi sicilskimi intelektualci, je še dejala Marta Verginella.