Nikolajev operni glas doni po celi Franciji

Nikolaja Bukavca je v svet ponesel glas. 31-letni Prosečan, ki je odraščal v Križu, že peto leto živi v bretonskem mestu Rennes in nastopa vsepovsod po Franciji. »Od vedno sem si želel malo v svet. Moja mama je Belgijka, zato sem hotel izpopolniti francoščino, da bi se lahko boljše sporazumeval s sorodniki. Med študijem na konservatoriju v Trstu pa sem spoznal profesorico Martine Surais iz Rennesa. Vse to je vplivalo na odločitev, da sem za Erasmus izmenjavo izbral to mesto. Ko smo na tamkajšnjem konservatoriju imeli nastop, me je slučajno opazil direktor opere. Moj glas mu je bil všeč in ponudil mi je vlogo v Verdijevem Macbethu. Dve leti sem nato s punco iz Bretanje živel v Trstu. Malo zaradi nje, malo zaradi stikov, ki sem jih tu obdržal, sem se vrnil v Rennes. Sedaj sem solist v skoraj vseh produkcijah opere tega mesta.« Nikolaja je petje veselilo že od malih nog. »Edith Kocjan, profesorica glasbene vzgoje na proseški srednji šoli, mi je zaupala solistične vloge. Ko sem imel štirinajst let, smo pri dramski skupini Jaka Štoka uprizorili Molièrov potpuri, v katerem je bilo veliko petja. Pri šestnajstih letih, ko smo v društveni gostilni na Kontovelu s prijatelji prepevali partizanske pesmi, je do nas stopil domačin »Frito«, in rekel: »Če v torek pridete pogledat na vaje zbora, vam plačam liter vina.« Tako sem začel peti v moškem pevskem zboru Vasilij Mirk. Nekega dne nam je ponudil inštrukcije vokalne tehnike Adi Daneu, eden največjih glasbenih strokovnjakov pri nas. Pogovoril se je z mojimi starši in me nato pripravil na vstopni izpit na konservatoriju. Še danes sem mu hvaležen in ga grem vedno obiskat, ko se vrnem domov. On mi je namreč utrl pot, po kateri stopam še danes,« pravi Nikolaj.