Potoki pod Trstom

Ključ, Mrtežin, Pančerovec, Stari breg, Štort, večkrat pa preprosto samo Potok ali Potočič: to so (ali so bili) samo nekateri primeri imen potokov, ki z vzpetin nad Trstom tečejo proti morju, že krepko več kot sto let pa so generacijam Tržačanov, vsaj večini, v glavnem nevidni. Kako naj ne bi bili, saj se, ko voda priteče do prvih hiš, pogreznejo v rove in cevi, ki tečejo pod mestnimi in predmestnimi ulicami oziroma predeli od Kolonkovca do Barkovelj, piše v reportaži v današnjem Primorskem dnevniku Ivan Žerjal. Tudi omenjeni potoki predstavljajo del tržaškega podzemlja, ki ni naravno, ampak človeško delo, saj so jih v 19. in 20. stoletju iz higienskih razlogov postopoma pokrili. Zdaj potoki tečejo pod ulicami, od časa do časa pa ob obilnejših padavinah zaradi naplavin, ki zamašijo rove in kanale, udarijo na površje ter poplavijo bližnje ulice, kot se je zgodilo na primer junija letos, ko so zaradi poplav v mestnem središču »obtožili« potok Ključ, tako kot je potok pri Rocolu (domačini mu pravijo preprosto Potok, v italijanščini pa je Settefontane; pri stebrišču Portici di Chiozza, pod križiščem med ulicama Battisti in Carducci, se združi s svetoivanskim potokom in nadaljuje svojo pot do Starega pristanišča, kjer se pri četrtem pomolu izliva v morje) pred tremi leti poplavil območje Ulice Cumano.