Ko glasbo vzljubiš že od mladih nog ...

Ko je dežurni pomočnik Janko ob 10.30 s priložnostno paličico večkrat potrkal po trianglu, so iz različnih koncev prihiteli otroci, mladi glasbeniki, ki se udeležujejo drugega godbenega kempa Skupaj z’gud’mo v Nabrežini. Za trenutek so odložili svoje inštrumente, saj malice ne gre zamuditi. Pred sedežem nabrežinske godbe so jih na dolgih mizah čakali sendviči s salamo, piškoti in raznorazna pijača, da so si lahko okrepčali med dopoldanskimi vajami.
Dan se je namreč za 35 godbenikov starih v glavnem od 8. do 13. leta (samo nekaj je starejših) začel kar zgodaj. Otroci iz Doberdoba, Ricmanj, Trebč, s Proseka in iz Nabrežine se od ponedeljka zbirajo že ob 8. uri »na domu« nabrežinskih godbenikov. Najprej jih čaka nekaj »smotrne« rekreacije, se pravi učenje korakanja oz. figurativnega gibanja v orkestru pod vodstvom Edija Jurjevčiča. Predvodnik – tako se namreč imenuje kdor vodi godbo v gibanju in na njenem čelu dviga pompozno povodniško palico – je včeraj z godbeno četico nadaljeval z osnovami postavitve ter se z njimi preizkusil v angleških obratih in zavojih ob spremljavi bobna. »To zaradi tempa, da najprej razumejo ritem in ga povežejo s koraki. Potem bomo dodali še paradni motiv in bomo poskusili z inštrumenti,« je povedal Jurjevčič. Mlade je pohvalil, pa čeprav korakanje nekateri šele prvič spoznavajo, povelj je veliko in potrebna je precejšnja koncentracija. »Delo z mladimi je daleč najlepše, nekajkrat jim je res treba ponoviti pravila, potem pa si jih zapomnijo, kar ne vedno velja tudi za starejše ...«
Po urici korakanja so na vrsti tako imenovane sekcijske vaje. Mladinci se porazdelijo po različnih dvoranah nabrežinskega sedeža, glede na inštrument, ki ga igrajo. Sergio Gratton vodi skupino klarinetistov in saksofonistov, Valentina Pieri skrbi za tiste, ki igrajo na nizka trobila, se pravi baritone, base in pozavne, Irina Perosa vadi s flavtisti, Peter Pačnik s trobentarji, Marko Mattietti pa s tolkalci. Iz dvoran najprej odmevajo nepogrešljive »ogrevalne« lestvice, potem je slišati napev in skladbe pridobivajo obliko. Čisto vsi mentorji so bili že včeraj s svojimi gojenci zadovoljni: pridni so in trudijo se, da bi odpravili napake in težave, so nam potrdili.
Po kosilu v vaški turistični kmetiji – kamor se letos odpravijo po veliko varnejši gozdni poti in ne več po glavni cesti – pa mladi godbeniki sedejo skupaj in poskrbijo, da se dopoldansko delo spoji, se pravi, da se različni »glasovi« združijo v enega. Da je tako, poskrbi dirigent Daniel Grizonič iz Gažona, ki je tudi nov kapelnik trebenske godbe, ki popoldne kroji skupen mladinski sestav.