Vprašanje, ki se je v soboto pojavljalo v medijih, predvsem pa v pogovorih med »navadnimi ljudmi«, je bilo: kako je mogoče, da se leta 2012 pripeti taka nezgoda? Da ena tistih križarskih ladij, ki veljajo za nepotopljive, zadene v morske čeri? Danes, ko je sodobna tehnologija skoraj brezhibna in nam ponuja vse mogoče informacije in pripomočke? Odgovor smo poskusili poiskati pri Marcu Sulliju - Sulčiču, kapitanu v pokoju, ki je velik del svojega življenja preživel na morju, saj je na krovu raznih ladij, predvsem mogočnih tankerjev, preplul dobršen del sveta. Informacije o brodolomu ladje Costa Concordia so bile včeraj popoldne nenatančne, kapitan Francesco Schettino je bil še na prostosti (v večernih urah so ga aretirali in odpeljali v zapor v Grossetu). Kapitan Sulčič, Križan po rodu, ki danes živi v Fari na Goriškem, je med našim telefonskim pogovorom nekajkrat ponovil, da se mu vsa zadeva zdi »strašno čudna« in da se take stvari danes ne bi smele zgoditi. »Govorijo o človeški napaki, ampak na tako odgovornih mestih bi morali biti pametni ljudje. Ne morem verjeti, da bi bili nesposobni ...« Ladje so opremljene vsaj z dvema radarjema, ki posadko opozarjajo na oddaljenost od obale. Poleg tega so na radarje priklopljeni še številni instrumenti, ki pripomorejo k varni plovbi. »Obvezne so tudi rezervne baterije, ki v primeru okvare na električnem sistemu poganjajo radar, krmilo in telefon.« Tistega, kar je pod vodo, radarji ne zaznajo: kapitan velikanke Costa Concordia je izjavil, da tistih nesrečnih čeri v bližini otoka Del giglio, na navtičnih kartah ni bilo. »To pa se mi zdi nemogoče, italijanske pomorske karte so zelo natančne, na njih so označene vse čeri.«
Založniku Primorskega dnevnika (DZP-PRAE) so končno izplačali prispevek, ki mu ga je italijanska vlada namenila za delovanje v letu 2010. Dobra novica, ki pa žal ne rešuje stanja negotovosti.