Priznanje klasični filologiji v slovenskem prostoru

Zavedati se pomena klasične filologije v slovenskem prostoru in se sploh bolje zavedati obsega slovenskega etničnega prostora. Tudi to je sporočilo nagrade Glasnik znanosti 2012 za odlične znanstvene dosežke, ki jo je danes (25. maja) opoldne na vrtu Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem (ZRS UP) v Kopru med ostalimi prejela tržaška klasična filologinja in lektorica na primorski univerzi Jadranka Cergol.
Cergolova je, kot je izhajalo iz besed predsednika ocenjevalne komisije Mitje Guština, nagrado prejela za raziskovalna dela, v katerih obravnava elemente antike v sodobni slovenski literaturi (v svoji diplomski nalogi na tržaški univerzi je npr. obravnavala elemente iz grško-rimskega sveta v delih Alojza Rebule, v doktorski disertaciji na Univerzi v Ljubljani pa etnografijo v Vergilovi Eneidi). Jadranka Cergol, ki je po študiju klasične filologije v Trstu poučevala na klasičnih licejih Franceta Prešerna v Trstu in Primoža Trubarja v Gorici ter na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, zdaj pa je lektorica za latinski jezik na Oddelku za italijanistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, se je torej lotevala tem, ki kažejo na pomen klasične filologije, še zlasti v slovenskem prostoru, sama pa, kot je dejala v priložnostnem govoru, vidi v nagradi spodbudo za nadaljnje delo, da bi vsi še naprej sooblikovali ZRS UP, družbo in celoten slovenski etnični prostor.
Poleg Jadranke Cergol sta nagrado prejela še Tomaž Grušovnik in Inštitut za dediščino Sredozemlja. Na slovesnosti sta spregovorila tudi direktor ZRS Darko Darovec in rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič, ki sta poudarila pomen takega središča za univerzo, kjer se še posebej posvečajo raziskovanju in raziskovalcem ter projektom, pa tudi pomenu vlaganja v izobraževanje in znanost.