Slovenci na eni in drugi strani

Na današnji dan pred sto leti je Avstro-Ogrska formalno napovedala vojno Srbiji. S tem se je začela prva svetovna vojna znana tudi kot Velika vojna, v kateri je umrlo okoli devet milijonov ljudi, trajala pa je do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Povod za začetek vojne je bil atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo v Sarajevu. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevne organizatorke napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji, ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji s čimer je v veljavo stopil evropski sitem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Italija je vstopila v vojno leta 1915, ko je obrnila hrbet svojim zaveznikom in napadla Avstro-Ogrsko. Glavnina Slovencev se je borila na strani Avstro-Ogrske monarhije, Beneški Slovenci, ki so leta 1866 postali državljani kraljevine Italije, pa v italijanski vojski. Zadnji dan miru pred začetkom morije so se včeraj spomnili v 16 državah, kjer so znani trobentači zaigrali Tišino (Il silenzio). Zamisel za to pobudo je dal tržaški novinar in pisatelj Paolo Rumiz, ki je veliko napisal o vojni in o njeni neznani plati. V Italiji so koncert za vse padle v Folgarii na Tridentinskem zaupali znanemu skladatelju in trobentaču Paolo Fresuju. Koncert je izzvenel kot opomin proti vojnam, ki jim v svetu žal ni videti konca.