Brez napredka v smeri pročenih ločencev in homoseksualcev

Z razglasitvijo papeža Pavla VI. za blaženega se je v Vatikanu danes zaključila dvotedenska izredna sinoda o družini, ki pa ni prinesla napredka v smeri liberalizacije obravnave vnovič poročenih ločencev in homoseksualcev s strani katoliške cerkve.Na koncu dvotedenske izredne sinode o družini, ki jo je sklical papež Frančišek, so škofi iz vsega sveta sprejeli sklepni dokument, ki je po navedbah tiskovnega predstavnika Vatikana Federica Lombardija upošteval skrbi najbolj konservativnih članov.
Poročilo navaja vrsto problemov, s katerimi se soočajo katoliške družine, med katerimi so tudi sprejem v okrilje Cerkve zunajzakonskih zvez, homoseksualcev in ločencev v okviru reforme in odpiranja Cerkve, ki ga zagovarja papež, ki pa je naletel na odpor konservativne struje.
V glasovanju o vsakem od 62 členov je sodelovalo 183 škofov in kardinalov, za sprejem vsakega člena pa je bila potrebna dvotretjinska večina.
Dokument sicer vsebuje temeljne vsebine razprave, ki je sledila ponedeljkovi objavi vmesnega poročila. Vključuje pa tudi mnoge od 470 dopolnil, ki so jih pripravili udeleženci sinode v delovnih skupinah.
V končnem glasovanju po dvotedenski burni razpravi za zaprtimi vrati trije členi o občutljivih vprašanjih, kot so boljši odnos Cerkve do homoseksualcev in možnost za ločene in ponovno poročene katolike, da sprejmejo obhajilo, niso dobili potrebne dvotretjinske večine. Končno besedilo sicer bolj odločno poudari, da istospolne skupnosti ne moremo primerjati s heteroseksualnimi zakonskimi zvezami.

Medtem pa je člen o «pozitivnih vidikih» civilnih porok in zunajzakonskih zvezah le za malo presegel potrebno večino.
Tekom sinode so se konservativni škofi tudi javno spopadali z liberalnejšimi glede želje papeža, da bi Cerkev glede na spremenjeno življenjsko stvarnost družin in parov omilila stališča do vernikov.
Papež Frančišek je v zaključnem nagovoru na sinodi izrazil prepričanje, da bodo v prihodnjem letu ideje dozorele in da se bodo našle konkretne rešitve za mnoge izzive, pred katerimi stoji Cerkev.
Frančiška pa očitno niso zmotili razdori med liberalnejšimi in konservativnejšimi škofi. «Bolj bi me skrbelo, če ne bi imeli teh živahnih razprav,» je dejal in poudaril, da si ne želi «lažnega miru».
Na zahtevo papeža so sicer celoten sklepni dokument objavili.
Avstrijski kardinal Christoph Schoenborn, ki je sodeloval na sinodi, je dejal, da je sklepni dokument veliko bolj zadržan kot osnutek in da izraža stališča škofov iz «zelo različnih kulturnih» okolij.
Nezadovoljne nad rezultati sinode pa so številne skupine za pravice istospolno usmerjenih, ki so upale, da bo liberalno nagnjeni papež dosegel preboj pri obravnavi homoseksualcev.
«Še enkrat so člani cerkvene hierarhije zašli na stran hinavstva in strahu,» je povedala Lisbeth Melendez Rivera iz Human Rights Campaign, največje ameriške organizacije za pravice istospolno usmerjenih. Po njenem mnenju so nasprotniki prevladali in preslišali papeževo sporočilo o vključevanju in spoštovanju. Istočasno so «zavrnili glasove in življenja katolikov, ki pripadajo seksualnim manjšinam», je še dodala Riverova.
Sedaj bo sledilo leto posvetov, krajevne cerkve pa bodo prejele vprašalnik. Oktobra 2015 bo nato sledila redna sinoda. Rezultate bodo izročili papežu, ki bo imel končno besedo pri stališču Cerkve do družine. (STA)