Slovenci, rešilna bilka FJK?

Ustanovitev novih deželnih skupščin za furlansko, slovensko in nemško govorečo skupnost v sklopu reforme krajevnih uprav je v deželnem svetu sprožila razpravo čemu in zakaj sploh ta nova telesa, ki jih je predlagal Claudio Violino, bivši deželni odbornik iz vrst Severne lige. Do različnih stališč je prišlo v desni in v levi sredini. Elio De Anna (Forza Italia) je prepričan, da se mora Furlanija-Julijska krajina zahvaliti narodnim manjšinam, predvsem slovenski, da je sploh avtonomna dežela. Ko je FJK dobila avtonomijo (v začetku 60.let prejšnjega stoletja) je na njenem ozemlju živelo 600 tisoč Furlanov, 130 tisoč Slovencev in 25 tisoč nemško govorečih občanov, je ocenil politik iz Pordenona. Bruno Marini (Forza Italia iz Trsta) je prepričan, da je FJK dobila avtonomijo zaradi Trsta in ker je Italija izgubila Istro, danes pa se avtonomija lahko naslanja le na Slovence, ki so »naša rešilna bilka« in »hvala bogu, da se oni v Rimu kdaj pritožijo in zjočejo«. Kaj bi mi brez slovenske manjšine, se je vprašal Marini. Nekdanji župan Trsta Roberto Dipiazza je poudaril, da je »slovensko vprašanje« blokiralo in še danes blokira t.i. mestno (ali metropolitansko) občino. Slovenci se ne bodo nikoli odpovedali svojim občinam na Tržaškem in Goriškem, je prepričan Dipiazza. Edini, ki so glasovali proti »jezikovnim« deželnim skupščinam, so bili predstavniki leve stranke SEL. Giulio Lauri je poudaril, da župani narodno mešanih občin, ki bodo sestavljali ta nova telesa, ne morejo zastopati interesov in potreb narodnih manjšin. Slednje bodo njegovem odločale ne na osnovi potreb in želja Slovencev, Furlanov in Nemcev, temveč na osnovi politično-strankarskih pripadnosti županov.