Kdo vse zapravlja denar davkoplačevalcev

Tudi lani se je deželna sekcija Računskega sodišča v veliki meri ukvarjala z neodgovornim ravnanjem raznih deželnih svetnikov, ki so v zasebne namene zapravljali davkoplačevalski denar. Predsednik Alfredo Lener je na odprtju pravosodnega leta izpostavil, da je bolj kot finančna škoda v teh primerih hud razkol med politiko in družbo, ki se je tako še povečal. Računsko sodišče lahko zabeleži in kaznuje zlorabe, a jih ne more preprečiti. Za to so poklicani notranji nadzorni organi posameznih institucij, ki so v tem primeru klavrno zatajili, je poudaril. Del deželnih svetnikov je zavedno zapravljal javni denar, drugi so bili neprevidni ali naivni. Tržaška sekcija je 3. februarja lani kot prva v Italiji izrekla sodbo o stroških deželnih svetniških skupin, sledile so še druge. Tožilka Tiziana Spedicato je razložila, da je tožilstvo že pred obsodbami doseglo povračilo 251.000 evrov. V dveh letih je bilo 15 obsodb.
Tiziana Spedicato je navedla tudi vrsto drugih primerov, s katerimi se je lani ukvarjalo tožilstvo Računskega sodišča. Pomemben delež imajo pri tem ustanove in podjetja, ki črpajo javna (pogosto evropska) sredstva, čeprav do teh ne bi imela pravice ali za druge namene. V deželi so pod drobnogledom prispevki za kmetijstvo za dobrih 10 milijonov evrov ter 5 milijonov evrov za razvoj infrastruktur. V teku je preiskava o tržaškem športnem društvu, ki je za organizacijo posameznega dogodka prejelo neupravičene prispevke v višini 540.000 evrov, preiskovan je tudi uslužbenec podjetja, ki pod okriljem Trgovinske zbornice dodeljuje bencin po znižani ceni: v blagajni podjetja naj bi v letih 2012-13 primanjkovalo 124.000 evrov.
Tožilstvo ima veliko dela tudi z neupravičeno odsotnimi uslužbenci javnih ustanov, slabim vodenjem občinskih uradov, nazadnje ima tudi opravka z domnevno 15-milijonsko goljufijo v Vidmu, kjer naj bi zdravstveno podjetje priznavalo povračila stroškov za dialize neakreditiranemu zasebnemu centru.