»Tudi v zamejstvu se stvari težko spreminjajo«

K cerkvi Matere Božje na Višarjah so danes že 27. leto zapored poromali verniki treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Zbrane je nagovoril odgovorni urednik informativnega programa slovenskega oddelka RAI Ivo Jevnikar. Kot je spomnil, se je večina Slovencev po letu 1918 znašla v povsem novih političnih okvirih. Orisal je položaj Slovencev med vojnama in med drugim ocenil, da je bil spor med "liberalci" in "klerikalci", ki se je začel že pred prvo svetovno vojno, eden od razlogov za tragedijo med drugo svetovno vojno. »Ob pomanjkanju vodstva, ki bi bilo kos neverjetnim izzivom časa, in ob brezobzirni nasilnosti komunističnih revolucionarjev je tudi nezaupanje med tradicionalnima idejnima taboroma preprečilo njun učinkovitejši odpor proti okupatorju in daljnovidnejše odločitve,« je po poročanju Slovenske tiskovne agencije povedal Jevnikar. Druga svetovna vojna in revolucija sta po njegovem v našo zgodovino in splošno čutenje prinesli izreden preobrat in predstavljata nekakšen izvir »velike razdvojenosti v slovenskem narodu.« »Revolucija je bila pri nas avtohtona, niso je izpeljali tanki Rdeče armade, v medvojna in povojna nasilna dejanja ter v povojno politično in policijsko zatiranje je bilo vpletenih na deset tisoče ljudi, zato se stvari težko spreminjajo. Po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so nekateri še 'ukradli' državo in narodno premoženje, nadaljevalci nekdanjih elit obvladujejo javno upravo, gospodarstvo, medije, sodstvo. In stvari se težko spreminjajo tudi v zamejstvu, ker so bili režim in njegovi somišljeniki zelo dejavni tudi v njem.« Jevnikar je prepričan, da »pri našem odnosu do preteklosti in pri iskanju sprave ne gre za usklajevanje več resnic, temveč za iskanje čim celovitejše resnice, ki ni črno-bela in je zapletena.« Govornik je tudi podrobno orisal porazno stanje slovenske narodne manjšine v Italiji v času fašizma, a zatrdil, da so vse to spremljali zelo razširjen kulturni, verski, tudi oboroženi odpor in pa žrtve ter trpljenje, kar je skovalo tisto posebno narodno zavest in čutenje, ki sta še vedno tako živa in značilna za primorske ljudi, sta pa večkrat tudi omogočila manipulacije na njihovo škodo. Analiziral je položaj slovenske manjšine danes in dejal, da ni razveseljiv, kajti manjšina, ki ni subjekt tudi v politiki, drsi v folkloro. Po predavanju je bila slovenska maša, ki jo je ob somaševanju izseljenskih duhovnikov daroval nekdanji nadškof Alojzij Uran, ki živi v Trstu.