Ventotene je tudi slovenski

Na italijanskem otoku Ventotene v Tirenskem morju, kjer so se včeraj sestali Matteo Renzi, Francois Hollande in Angela Merkel, so bili med fašizmom zaprti tudi številni slovenski antifašisti, med njimi Jože Srebrnič. Bližnji otoček Santo Stefano je znan po tem, da je fašizem tja konfiniral Sandra Pertinija, bodočega italijanskega predsednika. Od znanih Slovencev je na tem otoku skoraj tri leta prisilno prebival Dorče Sardoč, ki je bil na drugem tržaškem procesu proti slovenskim antifašistom obsojen na smrt, nato so so kazen spremenili v dosmrtni zapor. Sardoč, rojen v Slivnem pri Trstu, je bil na otoku Santo Stefano zaprt do kapitulacije Italije 8. septembra 1943. Trije državniki so prišli na Ventotene zaradi Altiera Spinellija, ki je s svojim znanim manifestom postavil temelje sodobne Evropske unije. Svoja stremljenja je Spinelli strnil v avtobiografiji Come ho tentato di diventare saggio (Kako sem se skušal spametovati). Škoda, da je slovenski bralec še nima na voljo. Zvedel bi, denimo, tudi o ključnih drobcih iz usode, ki jo je v različnih obdobjih delil s tremi slovenskimi sopotniki: Vladimirjem Martelancem (1905–1944), Albinom Vodopivcem (1905–1948) in Milošem Lokarjem (1921–1944), je v Sobotni prilogi Dela svoj čas zapisal Ravel Kodrič. V začetku maja je bil Lokar iz konfinacije na otoku Ventotene premeščen v Reggello pri Firencah, tam pa je 13. oktobra za posledicami bolezni umrl. V obelisk, ki v veži rektorata Univerze v Ljubljani hrani spomin na desetine njenih študentov (ne pa tudi, žal, Primorcev, vsaj ne vseh, ki so študirali, denimo, na Univerzi v Padovi in drugod po Italiji), ki so padli v boju za svobodo slovenskega naroda, je vklesano tudi ime Miloša Lokarja. O tem je zanimiv in poučen Kodričev članek pred dvema letoma in pol.
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/kako-spametovati-evropsko-unijo.html