Prizadevanja za izvolitev Slovenca v parlament

Italijanski volilni zakon je bil v Uradnem listu objavljen lani, predstavniki slovenskih organizacij pa se kljub temu zdaj zavzemajo za izvolitev Slovenca v parlament in torej za udejanjanje 26. člena zaščitnega zakona št. 38/01. Predsednica Dežele Debora Serracchiani in odbornik za kulturo Gianni Torrenti sta v torek na pobudo krovnih organizacij SKGZ in SSO sprejela predsednika le-teh Rudija Pavšiča in Walterja Bandlja ter predsednico Paritetnega odbora Ksenijo Dobrila. Govor je bil tudi o vidni dvojezičnosti in deželnem uradu za slovenski jezik, po Bandljevih besedah pa je bilo to šele prvo tovrstno srečanje z deželno predsednico.
Serracchianijeva je tako odgovorila na vprašanje, ali bi se še dalo zajamčiti prisotnost slovenskega predstavnika v Rimu: »Volilni zakon že obstaja in vnovične spremembe niso na dnevnem redu, razen če ne pride do kake drugačne večine. Srečanje pa je ponudilo priložnost za pogovor o prizadevanjih, ki so med drugim omenjena v 4. členu zakona Italicum, kjer je izrecno omenjena Furlanija Julijska krajina. Tam piše, da je treba zagotoviti najboljše okoliščine za izvolitev parlamentarca, ki bo izraz slovenske manjšine. Kot predsednica Dežele FJK, pa tudi kot politična predstavnica, moram prisluhniti vsem in si čim bolj prizadevati, da bi bili Slovenci zastopani v parlamentu, kar se je doslej vedno dogajalo.« Gostje so opozorili, da volilni zakon ni v skladu z zaščitnim zakonom, predsednica pa je poudarila, da volilno okrožje na osnovi 4. člena »spodbuja« izvolitev Slovenca, čeprav je seveda ne zagotavlja. Toda zastopstva ni jamčil noben pretekli volilni zakon. Torrenti je dejal, da Dežela ne more neposredno vplivati na parlament, nemška skupnost na Južnem Tirolskem pa je drugače obravnavana na podlagi »točno določenih mednarodnih sporazumov ter zakonskih in demografskih kontekstov, ki niso primerljivi s FJK«.