Kot da bi se sesule Mačkolje

»Kot da bi potresni sunek popolnoma porušil Mačkolje.« Marko Metlika, 39-letni gasilec iz Bazovice, ki prebiva v Boljuncu, takole opisuje razdejanje v vasi Pescara del Tronto, ki jo je močan potres praktično zravnal z zemljo. Metlika pripada posebni gasilski enoti za iskanje pod ruševinami, ki domuje v Mestrah pri Benetkah. Na potresno območje je skupaj s kolegi dospel v sredo popoldne, nekaj ur potem, ko je njegova enota (okoli štirideset gasilcev) prejela klic na pomoč. »Pescaro del Tronto primerjam z Mačkoljami zato, da si bodo bralci Primorskega dnevnika lahko na nek način ustvarili idejo o kraju, kjer delamo,« pravi Metlika. Kot Mačkolje namreč Pescara del Tronto stoji na grebenu in deloma na strmini, nedaleč od vasi Amatrice, ki so jo potresni sunki najbolj prizadeli in kjer je umrlo največ ljudi.
»Človeški občutki ob takšnem razdejanju in takšnem obsegu tragedije so zelo hudi. Težko jih je opisati,« dodaja Metlika. Zanj je to druga izkušnja na potresnem območju. Pred štirimi leti so ga poslali v Emilijo-Romagno, kjer pa za razliko od tokratne izkušnje ni bil v operativni enoti. Takrat je delal v štabu, kjer so sprejemali ter preverjali prošnje za pomoč ter potem pomoč usmerjali na teren. In kakšna je razlika s potresom izpred štirih let? »V Emiliji so bile stavbe novejše in solidnejše gradnje. Tukaj pa smo v starodavni vasi na goratem področju Apeninov. Hiše so bile stare in v glavnem iz kamna, zato je potres imel takšne katastrofalne razsežnosti,« je prepričan Metlika.