Kdaj protipotresna izkaznica?

Ker je potrese dejansko nemogoče napovedati, ostaja gradnja protipotresnih zgradb med najboljšimi načini zaščite in torej zmanjšanja števila žrtev in škode, saj pravilna zasnova konstrukcije bistveno povečuje potresno odpornost objektov. Večina hiš na italijanskem polotoku – kar 70-odstotkov – pa še vedno ne odgovarja predpisom protipotresne gradnje. Da je tako smo bili spet priča samo pred dnevi, ko so se stara mestna jedra in slabo obnovljene konstrukcije v srednji Italiji zrušili kot peščeni gradovi. O tem, kaj danes predvideva italijanska zakonodaja in kako deluje na področju preventive, smo se pogovorili z gradbeno inženirko, 31-letno Tržačanko Ljubo Sancin. Po diplomi iz gradbenega inženirstva v Trstu je bila štiri leta zaposlena pri slovenskem podjetju v Ljubljani. »Ker smo veliko projektirali tako za Slovenijo kot za Italijo, poznam obe zakonodaji, ki sta si zelo podobni. V Sloveniji uporabljajo Eurocode, v Italiji so predpisi nekoliko drugačni, v glavnem pa ni bistvenih razlik.«
Sancinova je pojasnila, da so italijanski seizmološki predpisi dobri in da je zakonodaja pozorna do protipotresnih gradenj še zlasti od leta 2008, ko so stopile v veljavo nove tehnične normative za protipotresno gradnjo, in dodala, da je bil kmalu zatem, leta 2010, tudi Trst vključen v potresno območje 3. kategorije (vsaka italijanska občina ima namreč dodeljeno seizmično kategorijo, ki gre od 1 do 4, pri čemer je 4 potresno bolj varno območje, op. nov). »Po predpisih velja, da je treba po vsej Italiji projektirati in graditi protipotresno, se pravi zagotoviti potresno varno gradnjo, tudi glede na specifiko posameznih uporabljenih gradbenih materialov.«
Seveda predstavljajo v Italiji danes daleč največji problem stare stavbe, ki so bile grajene veliko pred sprejetimi normativi in torej ne odgovarjajo predpisom in so potresno zelo ogrožene. Še pred leti se namreč ni znalo, kako graditi protipotresno oziroma niso bili na to pozorni, je ocenila. »Ravno te stare stavbe je danes včasih težko prilagoditi predpisom. Zgodi se namreč, da zaradi njihove “zgodovinskosti”, se jim ne sme spremeniti videza oz. je treba ohraniti prvotni material in je posledično veliko težje ukrepati.« Zato nas je zanimalo, kateri so posegi za prilagoditev varnostnim standardom, ki se jih mora lotiti nekdo, ki živi v stari zgradbi. »Večina stavb je v Italiji iz opeke ali betona: v tem primeru se lahko utrdi celotno konstrukcijo tako, da se ojači nosilne stene, da se jih delno zabetonira ali postavi nanje jekleno mrežo. Sicer pa obstaja tudi več novih posegov z raznimi vlakni.« Sogovornica pa nam je potrdila, da ima sanacija marsikatero rešitev, strošek pa je v vsakem primeru precejšen. »Dokler se kaj takega – kot je potres – ne pripeti, se ljudje žal ne odločijo za ukrep. Utrditev starih stavb namreč ni obvezna, razen v primeru, da se lastnik odloči, da bo hiši prizidal del ali jo strukturalno spremenil: takrat je treba celo stavbo potresno analizirati in jo prilagoditi predpisom.«