Domačini niso vedeli za fašistično taborišče

Goriška Mohorjeva družba kot založnik, VZPI-ANPI za videmsko pokrajino, Mednarodno združenje Terre sul Confine in bencinska črpalka ENI iz Gonarsa (kot mecen) so na sedežu alpinskega združenja v Viscu v južni Furlaniji predstavili knjigo z naslovom Visco 1943 - Un campo di concentramento in Friuli. Dokumentarni opis taborišča v Furlaniji je napisala tridesetletna Tanja Zanuttini iz San Vito al Tagliamento. Med pripravo diplomske naloge je leta 2010 na pokopališču v Gonarsu zvedela za stvarnost, ki ji je razširila obzorje preko tržaške Rižarne. Pričela je raziskovati v arhivih in s pričevanji. Spoznala je, da prebivalci okrog taborišča niso vedeli (?), kdo je za žicami in čemu. Razlagali so jim o »banditih« in šele med odhajanjem množice v smeri Slovenije po padcu fašizma so uvideli, da gre za nebogljene civiliste. Knjiga je nastala na spodbudo pisatelja Borisa Pahorja, ko sta se pred nekaj leti srečala na Proseku.
Več kot osemdeset prisotnih je pozdravil Ferruccio Tassin, neutruden borec za priznanje in ohranjanje spomina na taborišče italijanske kraljeve vojske med drugo svetovno vojno. Kljub težavam, ki jih doživlja v ožjem družbeno političnem okolju, je raje nanizal vrsto pojavov in oseb, ki so si v zadnjih desetletjih prizadevale za preseganje meje in ovir, ki so se v prejšnjem stoletju dvakrat vrinile v sicer bogato prepletene odnose med Furlani, Slovenci, Italijani in kdo ve še koliko drugimi, ki so prešli ta prostor ali se na njem ustalili. Med drugim posegom je pojasnil verodostojno domnevo, o izvoru imena Visco, ki ima svoje korenine v slovanskem imenoslovju. Na predstavitvi sta spregovorila tudi predsednik Goriške Mohorjeve družbe Renato Podberšič st. in predsednik partizanskega združenja VZPI-ANPI za videmsko pokrajino Bernardino Spanghero.