Cuperlo in Gabrovec

Izvolitev parlamentarca slovenske narodnosti bo, kot vedno, odvisna od več dejavnikov. Odločilna bo politična volja strank, da z ustrezno zakonodajo omogočijo izvolitev Slovenca in da posledično izberejo kandidata z realnimi možnostmi za izvolitev. Ob politični volji je pomembna tudi »proceduralna arhitektura«, ki bi to voljo udejanila. Če bomo šli na volitve na osnovi razsodbe ustavnega sodišča o t.z. italicumu, tvegamo Slovenci, da po 54 letih izgubimo parlamentarca. Da bi preprečili to nevarnost si s svojim zakonskim predlogom prizadeva tržaški poslanec Demokratske stranke Gianni Cuperlo. Poslanec (njegovo usmeritev podpira poslanka Tamara Blažina) ocenjuje, da se bo izvolitev Slovenke ali Slovenca v parlament »igrala« pri volilnih okrožjih. Zanje je pristojno notranje ministrstvo, navodila za njihovo oblikovanje pa daje zakonodajalec. Poslanec DS predlaga, da bi izjeme (število volivcev in ozemeljska razsežnost) veljave povsod, kjer živijo priznane jezikovne manjšine. Torej tudi v FJK ne glede na ohlapnost deželnega statuta.
Deželni svet bo medtem v ponedeljek vzel v pretres priporočilo parlamentu in vladi, da v sklopu nove zakonodaje priznajo parlamentarno predstavništvo jezikovnih manjšin v Furlaniji-Julijski krajini. Priporočilo se je rodilo v sklopu furlanskih avtonomističnih gibanj, podprl pa ga je tudi svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. In to iz dveh razlogov. Prvič, da potrdi znano načelno zahtevo slovenske stranke po zajamčenem zastopstvu Slovencev v Rimu, in drugič, da s tem okrepi solidarnost med furlansko, slovensko in nemško skupnostjo v FJK.