Padriški sladoledarski mojster očaral švedskega kralja

Padričar, ki mu gostinstvo ni tuje (doma so imeli gostilno, »Pri Županovih«, kot jim še pravijo na Padričah), se je specializiral v izdelavi obrtnega sladoleda. Obrtnega? »Slovenija nima sladoledarske tradicije. Zaradi tega nima pravega izraza za različne vrste sladoleda. Obrtni sladoled je le prevod iz italijanščine gelato artigianale. V Sloveniji uporabljajo naravni sladoled in še druge izraze. V Italiji pa imamo gelato artigianale, industriale in drugo. Italija je sladoledarska velesila številka ena. Najboljši sladoled se je na Apeninskem polotoku. In v svetu cenijo edinole ’gelato’ Made in Italy,« pravi Gregori, ki je zaposlen pri slovenskem podjetju Valmar Global. »Sedež in industrijsko halo imamo v Dombravi pri Novi Gorici. Podjetje so ustanovili pred petintridesetimi leti. V zadnjih desetih letih pa smo prodrli na svetovne trge. Pred tem smo bili prisotni v glavnem na območju nekdanje Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Italije.« V okviru podjetja skrbi Martin predvsem za izobraževanje. Ustanovil je poklicno šolo Valmar Gelato Academy. Pa ne samo.
Ali bi nam lahko predstavili svojo poklicno pot?
Zaključil sem nižjo srednjo šolo in se nato že usmeril v slaščičarski poklic. Zaposlil sem se kot vajenec pri nekem slaščičarju v Trstu. Nato sem začel sodelovati s podjetjem Fabbri in istočasno sem za nekaj časa odprl malo slaščičarno na Padričah, ki pa sem jo kmalu tudi zaprl, saj sem si želel novih bolj ambicioznih izkušenj. Želel sem se prebiti do najvišjega ranga v tem poklicu. Če primerjamo z nogometom: igral sem v amaterski ligi in želel sem postati nogometaš A-lige. Uspelo mi je, čeprav nisem bil več rosno mlad. Do najvišjega možnega nivoja v svojem poklicu sem se prebil sam. Brez pomoči drugih. Nihče mi ni pomagal. Oziroma v veliko pomoč mi je bila le svoja trma. V vseh teh letih sem se še dodatno izobraževal kot živilski tehnolog, saj je ta naš poklic tako raznolik, da mora biti dober »chef« vsestranski. Medtem sem odprl Consulting oziroma svojo firmo za izobraževanje in razvoj surovin, kar mi je še bolj odprlo pot do največjih in najbolj pomembnih svetovnih proizvajalcev surovin (kakav, pistacije, mandlji in drugo). Strankam, ki so v glavnem slaščičarji, sem predaval in hkrati razvijal surovine. Podoben servis sem ponujal tudi največjim svetovnim podjetjem surovin.
V nadaljevanju intervjuja, ki ga lahko v celoti preberete v današnji (nedeljski) strani našega dnevnika, je Martin povedal še marsikaj zanimivega. Na primer, da imajo Azijci radi posebne okuse sladoleda: fižolov, grahov itn. Gregori je obenem švedskemu kralju Gustavu pripravil sladoled posebne vrste.