Slovenija posredno zavrnila FJK

Če je verjeti ocenam, da je na vzhodu Evrope v iskanju poti v boljše življenje od 40.000 do 50.000 nezakonitih migrantov, v državah tretjega sveta pa o stari celini še vedno tisoči sanjajo kot o obljubljeni deželi, bo migrantska politika nedvomno še naprej v ospredju evropskih debat, pravi v Delu Boštjan Šefic, dosedanji slovenski državni sekretar na notranjem minitrstvu. Bo pa problem nezakonitih migracij po njegovem zaposloval tudi novo prihajajočo ekipo na vrhu notranjega ministrstva. Ne samo da ob začetku množičnega migrantskega vala v letih 2015 in 2016 evropske države niso imele ne skupnega dogovora ne postopkov, evropska azilna politika tudi zdaj ni enotna, kar je slabo tako za države same kot za integracijo priseljencev. Boštjan Šefic, državni sekretar notranjega ministrstva, ki funkcijo zapušča, je izpostavil problem Bosne in Hercegovine, saj ima država že sama po sebi težave z nefunkcioniranjem, kar je posledica tudi federalne in kantonalne razdrobljenosti. »Bosni moramo pomagati finančno in strokovno, saj sama temu nikakor ne bo kos, posledice pa bo čutila vsa Evropa,« poudarja Šefic in dodaja, da migracijske centre v BiH že ustanavljajo. Nekaterim pa že nasprotje Hrvaška, saj da so preblizu državne meje. Hrvaška je glede migrantske problematike deležna veliko pozornosti, kar je povezano tudi z njeno željo po čimprejšnjem vstopu v schengensko območje. Vendar se Šefic ne strinja, da je problem Slovenije, če se na južni meji pojavljajo nezakoniti prebežniki. Veseli ga, da je Italija spoznala, da svoje meje dobro varujemo, saj je problem migrantov na meji s Slovenijo tako rekoč zanemarljiv. Gre dejansko za zanikanje ocene Dežele Furlanije-Julijske, da se na italijansko-slovenski meji zaostruje migrantsko vprašanje.