Istra ne more brez Milj in Hrvaške

Istrski prostor, v katerega sodijo tudi Milje, bo polno zaživel le takrat, ko bodo odpravili slovensko-hrvaško mejo in torej, ko bo Hrvaška polnopravno vstopila v t.i. schengensko območje. V to sta prepričana miljska županja Laura Marzi in koprski podžupan Alberto Scheriani, sicer vidni zastopnik italijanske manjšine v Sloveniji. Oba upravitelja skrbi vse bolj razširjeno politično razpoloženje v Evropi, kjer so vse vplivnejši glasovi tistih, ki se tako ali drugače zavzemajo za ponovno vzpostavitev mej v Evropski uniji. To bi bil velik korak nazaj, sta prepričana županja in podžupan, ki sta sodelovala na včerajšnjem srečanju Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) o Istri in Schengnu.

Miljska županja je sodelovanje s Koprom in Ankaranom ocenila kot zelo dobro, v Miljah polagajo velika upanje v projekt EZTS za severni Jadran (ozemeljsko sodelovanje), ki kljub lepim besedam (še) ni zaživel. Tudi za Scherianija je sodelovanje med sosednjimi občinami na visoki ravni, kar v zadnjih letih prihaja do izraza tudi na področju prostorskega načrtovanja. Koprskega župana skrbi še vedno obstoječa meja s Hrvaško, žične mejne ograje, ki jih je postavila Slovenija, nam niso v čast, je podrčrtal Scheriani.