Pogled skozi pregrado

Mediji nam o tem vsak dan poročajo in nas prepričujejo katero naj bi bilo najboljše stališče, katera vprašanja si moramo postaviti in na kaj moramo biti pozorni. Vsako uro smo preko medijev preplavjeni z raznoraznimi informacijami, ko je o tem govora smo torej vsi polni idej in razmišljanj, moralnih dilem in nasprotij, polni vprašanj in predlogov. Vsak ima svoje mnenje in ima pravico, da ga izrazi, saj smo v demokratični državi.
Kaj pa če naša država ne bi bila demokratična? Kaj bi storili če ne bi imeli te sreče?
Eritreja je na primer država v kateri nimaš pravic, nimaš svobode. Pri osemnajstih letih si prisiljen vstopiti v vojsko, v kateri boš verjetno ostal za celo življenje. Kdor se temu upre ima le dve izbiri: preživeti življenje v zaporu ali odpotovati v Evropo. Veliko ljudi (predvsem mladih) se torej odloči za tveganje lastnega življenja ter za naporno in negotovo potovanje, med katerim je v zadnjih štirinajstih letih umrlo več kot triindvajset tisoč ljudi. Vsi ti ljudje stremijo po eni sami stvari, svobodi, v kateri upajo, da si bodo lahko ustvarili srečnejše življenje.
Odločili smo se, da bomo na temo priseljevanja pogledali tudi z drugega zornega kota. Poskušali se bomo postaviti v kožo tistih ljudi, ki jih nekateri večkrat stereotipizirajo in diskriminirajo, da si bomo torej postavili določena vprašanja, na katera lahko odgovarja samo oseba, ki je vse to doživela na lastni koži.