Kdo smo »mladi«?

Maj, mesec mladosti, nas je tokrat navdihnil, da se posvetimo prav mladim, s katerimi nam mediji, vsakdanji pogovori v kavarnah ter družbene in kulturne prireditve vsakodnevno polnijo ušesa. Kdo so pravzaprav ti mladi? Združili smo tri različne poglede na pojem mladosti: odgovarjajo nam športnica Martina Pecchiar, zdravnica Neva Lupinc ter pesnik in odgovorni urednik Novega glasa Jurij Paljk.
»Recimo, da je meja med »mladimi« in »starejšimi« pri kotalkanju 25-28 let. V moji kategoriji pa tekmuje tudi 34-letnica, kar se mi zdi že malo pretirano«, pravi Martina Pecchiar, uspešna kotalkarica, ki je na Nemškem pokalu pravkar osvojila zlato.
»Dostikrat se mi zdijo mladi zelo malo potrpežljivi, živijo v strahu, negotovosti, polni so dvomov in vprašanj. Mogoče je za to kriv tudi tehnološki napredek, ki mlade povezuje med seboj predvsem virtualno, ne pa osebno, prijateljsko, čustveno. Naj navedem primer: vsak vikend sprejmemo na urgenci precejšnje število mladih, ki se tako opijejo, da potrebujejo zdravniško pomoč. Ko se naslednje jutro prebudijo in se z njimi lahko normalno pogovarjam, me vedno zanima ista stvar: če si se zapil s prijatelji na šagri, zabavi, kjerkoli … kje so bili prejšnji večer tisti prijatelji, ko je bilo tebi tako slabo, da te je moral rešilec pripeljati na urgenco? Največkrat pred vrati intenzivnega oddelka ni nikogar. Meni se to zdi zelo žalostno«, ocenjuje zdravnica Neva Lupinc, ki dela na oddelku za urgenco.
Jurij Paljk pravi, da ima mlade rad in jim zaupa, obenem pa jih roti: »Mladi morate biti jezni! Bi uporabil drug izraz, bolj sočen, a ga iz vljudnosti do vas mladih ne bom! Niste namreč vsi sinovi in ne hčere tistih naših znanih premožnežev, ki bodo za svoje otroke poskrbeli, kot so vedno bogati poskrbeli, da se je jara gospoda lahko vedno nedostojno obnavljala! Vi morate zase zahtevati prostor pod soncem! A ne zahtevajte, za Božjo voljo!!!, samo zadnji pametni telefon znamke Iphone 6 in tudi ne zadnjega Samsunga, prosim! Zahtevajte družbene spremembe, protestirajte, spreminjajte svet!«
Več boste prebrali v tiskani izdaji ... prijetno branje


(NE)SVOBODNA POULIČNA UMETNOST
Občinski svet je pred kratkim sprejel nov pravilnik glede pouličnih umetnikov, saj trenutno ni obstoječih zakonov, ki bi urejali tovrstno nastopanje. Mnogi se s pravilnikom ne strinjajo, saj menijo da umetnikom odvzema svobodo, ki je temelj nastopanja na ulici. Šumovci smo zato za mnenje povprašali tiste, ki se jih pravilnik neposredno tiče.
Irene Brigitte je tržaška pevka in glasbenica, ki nastopa tako posamezno kot v duu D'altri luoghi in ji je tudi nastopanje na ulici, med ljudmi, zelo pri srcu.
Kaj meniš o sprejetem pravilniku glede pouličnih umetnikov?
» Zrak je od vseh, kaj ni? Tako je tudi trg, prostor v mestu. Javni prostor oziroma javni zrak.« ( Patrizia Cavalli ) Mislim, da prehod iz popolne odsotnosti pravil na tako strogo birokracijo, ki predvideva kazni, ocenjevanje umetniške vrednosti (kdo bo ocenjeval in s kakšnimi kriteriji?) in določanje prostorov, kjer je dovoljeno nastopati, tepta občutek skupnega, ki ga vzbujajo verzi Patrizie Cavalli. Zdi se mi napačno tudi to, da se dovoljene prostore odmerja na podlagi dogodkov, ki jih organizira Občina, ker pomeni da Občina pri izbiri prostorov ni nevtralna.