Trta iz Brd ali Collia? (Katja Munih)

»Vsaka reklama, pa naj si bo pozitivna ali negativna, je dobra reklama,« tako nekako se menda glasi osnovno načelo modernega marketinga. Če potegnemo črto, je izkupiček polemike »Collio Sloveno« točno takšen: sporni video spot si je že iz »firbca« ogledalo ali pa ga na spletu iskalo več ljudi kot bi ga sicer, zadeva se je delila tudi po družabnih omrežjih in v medijih in ni vrag, da se ne bi našel kdo, ki ne bi ob pogledu na lepote Slovenije in ob spremljanju najnovejših dogodkov v evropskih prestolnicah vsaj pomislil, da bi prihodnji dopust rezerviral v zeleni deželici pod Alpami.
Poglejmo na zadevo še z očmi turista, ki ne prihaja ravno s stokilometrskega območja okrog spornega »Collia Slovena«. Morda je kdaj v življenju celo že slišal za Slovenijo ali pa za Furlanijo Julijsko krajino. Morda je celo kdaj že pil vino s tega območja ali imel priložnost okusiti eno od visoko nagrajenih oljčnih olj ali katerih koli pridelkov, ki jih vinarji, oljkarji in vsi drugi, ki živijo od dela lastnih rok, trudoma promovirajo v tujini. Je Japoncu ali Američanu mar, kje je trta zrasla, v Brdih ali v Colliu?
Ker pa ima vsaka medalja dve plati, prisluhnimo tudi tistim, ki jim je to mar. Briški Zavod za turizem, mladino, kulturo in šport, razumljivo, trži svojo blagovno znamko »Brda - dežela opojnih trenutkov«. Vanjo vlaga svoja, državna, in če gre po sreči, tudi evropska sredstva. Enako je na italijanski strani Brd. Birokratska meja med državama neizpodbitno ostaja, če hočemo ali ne. Kmet z italijanske strani Brd mora davek plačati Italiji, kmet s slovenske pa Sloveniji. Vsaka država ima svoje birokratske mline, svoje vzvode za spodbujanje kmetijstva, svoje politike. Toda če bo na račun dobre promocije Mario na italijanski strani »konfina« imel veliko strank, jih bo imel posledično tudi Marjan na slovenski. In obratno. Sama zase sta premajhna, da bi se ju slišalo daleč na Japonsko.
Turisti se na mejo, ki je v fizični obliki skorajda ni opaziti, ne bodo ozirali, ne želijo pa se niti ukvarjati s polemikami, ki se jih ne tičejo. Je pa polemika »Collio Sloveno« razkrila potrebo po širši razpravi in konsenzu vsaj na temo enotne rabe določenih terminov, tako med turističnimi delavci, prevajalci, politiki in še kom. Tudi če velja, da je slaba reklama dobra reklama, tovrstne polemike namreč vedno vržejo tudi negativno senco. Na vse vpletene.