Nedelja, 07 april 2024
Iskanje

Tudi dosti sprenevedanja (Aleksander Koren)

26. feb. 2016 | 18:52
Dark Theme

Z včerajšnjo odobritvijo v senatu, zdaj je na vrsti še poslanska zbornica, se je Italija, med zadnjimi v razvitem svetu, opremila z zakonom o civilnih zvezah za istospolne pare. To, da ga do zdaj še ni imela, je bila prava sramota, zaradi katere si je Italija lani prislužila obsodbo evropskega sodišča za človekove pravice. Z zakonom je država odpravila vrsto diskriminacij, ki so globoko posegale v pravni, gmotni in predvsem duševni položaj istospolnih parov, ki želijo živeti pod isto streho. Najbolj boleča diskriminacija je bila onemogočanje nudenja pomoči bolnemu partnerju, ki se zdravi v javni zdravstveni ustanovi. Sedanji vladajoči garnituri je torej uspelo to, kar ni v prejšnjem desetletju uspelo bolj v levo usmerjeni Prodijevi vladi, ko je podoben zakonski predlog (DICO) klavrno propadel.
In vendar je vse skupaj bila tudi farsa. Postopek odobritve je bil mučen, njegov končni rezultat pa je kompromis, v katerem ne manjka sprenevedanja. Roko na srce, prav vsem je na koncu ustrezalo, da so iz zakonskega predloga črtali člen o pravici do posvojitve biološkega otroka partnerja. Ne samo tistim, ki so mu od vsega začetka dosledno nasprotovali, temveč tudi tistim, ki so mu bili načelno naklonjeni. Premier Renzi je namreč na ta način pomiril svojo katoliško komponento, »ustregel« pa tudi do posvojitvi po večini hladnim Italijanom. Njegov zaveznik Alfano lahko vihti zastavo zmage. Z določilom, da pari v civilni zvezi niso dolžni biti zvesti drug drugemu (kakšna hinavščina!), s čimer so centristi hoteli dodatno poudariti, da odobreni zakon nima nič skupnega s poroko (rajem zvestobe, seveda), miri tudi vsaj najbolj strpne med pobudniki »družinskega dneva«. Gibanju petih zvezd je s pirueto uspelo svojim heterogenim volivcem hkrati sporočiti, da so »za« in «proti« zakonu (mojstrovina!), desnica, ki se s tonami računalniško izdelanih amandmajev norčuje iz demokracije, pa lahko kriči, da je vlada, ki se zateka k zaupnici, nedemokratična.
Kaj pa z otroki? Z njimi se bodo še naprej ukvarjali sodniki. Daleč od oči javnosti.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava